VSL Sklep II Cp 2312/2019
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2312.2019 |
| Evidenčna številka: | VSL00031039 |
| Datum odločbe: | 18.12.2019 |
| Senat, sodnik posameznik: | Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), mag. Matej Čujovič |
| Področje: | ZAVAROVANJE TERJATEV |
| Institut: | predhodna odredba - prenehanje predhodne odredbe - pogoji za prenehanje predhodne odredbe na predlog dolžnika - ustavitev postopka zavarovanja - ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe - ustavitev postopka po uradni dolžnosti |
Jedro
Po uradni dolžnosti je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dne, ko izteče čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (drugi odstavek 264. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 263. člena ZIZ).
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom s 23. 10. 2019 je sodišče prve stopnje: I. razveljavilo svojo predhodno odredbo P 161/2013-14 s 15. 7. 2013, II. odredilo izbris prepovedi organizacijam za plačilni promet, pri katerih ima tožena stranka odprte račune, da ne smejo toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati iz njenega računa denarnega zneska, za katerega je bila izdana predhodna odredba in III. zemljiški knjigi odredilo izbris predznambe zastavne pravice pri osmih, v izreku navedenih, nepremičninah.
2. Zoper tak sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožujeta tožeča stranka in stranski intervenient. Predlagata razveljavitev sklepa. Opozarjata, da je sodba v tej zadevi postala pravnomočna 28. 8. 2019, izvršljiva pa šele 17. 10. 2019, zato je odločitev v izpodbijanem sklepu preuranjena.
Tudi sicer pa niso izpolnjeni pogoji za prenehanje predhodne odredbe, določeni v 264. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Kdaj in pod kakšnimi pogoji sodišče ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, natančno urejata 264. in 265. člen ZIZ. Sodišče to stori na dolžnikov predlog: - če dolžnik pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški (1. točka 1. odstavka 364. člena); - če izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka 1. odstavka 364. člena); - če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (3. točka 1. odstavka 364. člena) in - če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, pa upnik ne predlaga izvršbe v 15 dneh, odkar so ti pogoji nastopili (265. člen). Ničesar od naštetega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
6. Po uradni dolžnosti pa je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dne, ko izteče čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (2. odstavek 264. člena ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 263. člena ZIZ). Čeprav se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi sklicevalo na določbo 2. odstavka 264. člena ZIZ, iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu ni mogoče razbrati, da bi prišlo do situacije, ki utemeljuje ustavitev postopka zavarovanja s predhodno odredbo po uradni dolžnosti - sodišče prve stopnje namreč ugotavlja ravno nasprotno - ne torej tega, da v 15 dneh od dne, ko je iztekel čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso (bili) izpolnjeni pogoji za izvršbo, ampak, da je odločba postala izvršljiva.
7. Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača v novo odločanje sodišču prve stopnje, da bo odločilo o utemeljenosti toženkinega predloga za prenehanje zavarovanja - ta je namreč predlog za ustavitev podala iz povsem drugih razlogov, ki jih sodišče prve stopnje ni obravnavalo. Slednje onemogoča dokončno odločitev pred višjim sodiščem, saj bi bilo tako to sodišče tisto, ki bi predlog obravnavalo prvič, s čimer bi bilo poseženo v pravico strank do pritožbe.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 16.03.2020
