VSL Sklep I Kr 50628/2019

Jedro

Prisilni ukrepi v postopku parlamentarne preiskave, kot je zaseg bančne dokumentacije, se izvajajo le preko sodišča. Trditveno in dokazno breme v zvezi s temi ukrepi nosi preiskovalna komisija, saj mora pri sodišču vložiti ustrezno in obrazloženo zahtevo. V konkretnem primeru je iz zahteve preiskovalne komisije in priloženih dokumentov moč razbrati le to, da se parlamentarna preiskava osredotoča na preiskovanje postopkov javnih naročil za ortopedski material, ter da med družbo B. d. o. o. in Ortopedsko kliniko UKC Ljubljana obstaja določena prepletenost. O tem, kako naj bi bili obe družbi povezani s predmetom in namenom konkretne parlamentarne preiskave (tj. z nabavo in upravljanjem z medicinsko operemo in z zdravstvenim materialom na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti), pa zahteva ni obrazložila.

Izrek

Zahteva Preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije pri banki A. d. d., in sicer izpis prometa (prilivi in odlivi – z nazivom plačnika in prejemnika plačila, datum transakcije) na bančnih računih za družbi B. d. o. o. (vključno s povezanimi osebami po ZGD) in C. d. o. o., za obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018,

se zavrne.

Obrazložitev

1. Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je dne 25. 9. 2019 od sodišča zahtevala odreditev zasega dokumentacije pri banki A. d. d., in sicer izpis prometa na bančnih računih družb B. d. o. o. (vključno s povezanimi osebami po ZGD), in C. d. o. o., za obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018.

2. Preiskovalna komisija je predmet, namen in obseg konkretne parlamentarne preiskave, ki je usmerjena na tri področja v zvezi z neučinkovitostjo zdravstvenega sistema, opredelila v Aktu o odreditvi parlamentarne preiskave (20. 12. 2018). Gre za vprašanja nepravilne organizacije zdravstvene dejavnosti oziroma programa otroške kardiologije; nepravilnosti pri nabavah medicinske opreme in zdravstvenega materiala; ter področje upravljanja z medicinsko opremo. Preiskava se osredotoča na obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018. Zahtevi je Preiskovalna komisija priložila Akt o odreditvi parlamentarne preiskave z dne 20. 12. 2018, sklep o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije z dne 29. 1. 2019, sklep o spremembi tega sklepa z dne 28. 3. 2019 ter drugo dopolnitev sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj z dne 5. 9. 2019. Z njim je Preiskovalna komisija razširila preiskovalna dejanja, med drugim tako, da se od A. d. d. pridobi izpis prometa (prilivi in odlivi – z nazivom plačnika in prejemnika plačila, datum transakcije) na bančnih računih za družbi B. d. o. o. (vključno s povezanimi osebami po ZGD) in C., d. o. o., za obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018. Na podlagi vsebine navedenih listin ni dvoma o tem, kaj so predmet, namen in obseg konkretne parlamentarne preiskave.

3. Preiskovalna komisija je podatke, katerih zaseg zahteva, predhodno neuspešno zahtevala od banke same. A. d. d. je zahtevo zavrnila (med drugim) zaradi ne dovolj natančne konkretizacije razlogov, zakaj komisija podatke sploh potrebuje. Preiskovalna komisija se z razlogi za zavrnitev zahteve za izročitev dokumentacije ni strinjala, zato je po četrtem odstavku 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) zaseg le-te zahtevala preko sodišča. Iz obrazložitve zahteve izhaja, da je zahtevana dokumentacija Preiskovalni komisiji potrebna zaradi ugotovitev dejstev iz 8., 9., 10. in 11. točke opisa predmeta preiskave iz Akta o odreditvi preiskave, ki se nanašajo na ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavo medicinske opreme in materiala in upravljanjem z medicinsko opremo.

4. Po četrtem odstavku 13. člena ZPPre se lahko prisilni ukrepi v postopku parlamentarne preiskave izvajajo le prek sodišča. Trditveno in dokazno breme v zvezi s temi ukrepi nosi preiskovalna komisija, saj mora pri sodišču vložiti ustrezno in obrazloženo zahtevo. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa, če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Vsebina sodne presoje zakonitosti je v oceni, ali je zahteva v mejah ustavnih pristojnosti državnega zbora in pristojnosti preiskovalne komisije v konkretni parlamentarni preiskavi, pa tudi, ali je ukrep v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. Višje sodišče pa se pridružuje oceni preiskovalnega sodnika, da je zahteva tako pomanjkljivo obrazložena, da njene zakonitosti ni mogoče preizkusiti. Posledično Preiskovalna komisija ni izkazala potrebne zveze med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi strani.

5. Preiskovalna komisija je v obrazložitvi svoje zahteve navedla, da „direktno“ in konkretno pravno podlago zanjo predstavlja druga dopolnitev sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj z dne 5. 9. 2019. Iz nje je mogoče povzeti le to, da se je Preiskovalna komisija osredotočila na preiskovanje postopkov javnih naročil za ortopedski material v številnih slovenskih bolnišnicah in, da bo izpise prometa na bančnih računih zahtevala za različna društva in pravne osebe, med drugimi tudi za družbi B. d. o. o. in C. d. o. o. Niti iz tega dokumenta niti iz zahteve ni mogoče jasno razbrati, kakšno vlogo naj bi imeli omenjeni družbi pri nepravilnostih, ki so predmet preiskave (ali, kdaj in kako naj bi sodelovali pri spornih nabavah ali upravljanju medicinske opreme in zdravstvenega materiala na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji). Iz zahteve izhaja zgolj obstoj določene „prepletenosti“ med družbo B. d. o. o. in Ortopedsko kliniko UKC Ljubljana, ki ju povezuje E. E., predstojnik slednje in ustanovitelj prve družbe. Družba B. d. o. o. naj bi samoplačniške operacije izvajala prav v prostorih Ortopedske klinike UKC Ljubljana, tovrstna povezanost pa sama po sebi ne pove ničesar o predmetu te parlamentarne preiskave, torej kako naj bi bili družba B. d. o. o. in Ortopedska klinika UKC Ljubljana povezani v zvezi s spornimi nabavami ali v upravljanju medicinske opreme in zdravstvenega materiala na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Enako velja za navedbo Preiskovalne komisije, da poskuša ugotoviti „morebitno“ povezanost med funkcionarji bolnišnic, ki so hkrati lastniki oz. so lastniško povezani z raznimi pravnimi osebami, in dobavitelji ortopedske opreme, za katere obstaja sum, da so denarne nagrade za nabavljeno nakazali na račune teh pravnih oseb. Preiskovalni sodnik ima prav, da na podlagi navedenega ni mogoče razbrati ničesar o tem, česa je družba B. d. o. o. pravzaprav osumljena, saj v zahtevi ni navedenih nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o domnevnih nagradah, ki bi jih lahko družba prejemala v zvezi z nabavami ortopedskega materiala. Še več; v zahtevi ni navedenih nobenih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na postopke javnih naročil ortopedskega materiala, o tem, kdo so (bili) njegovi dobavitelji za Ortopedsko kliniko UKC Ljubljana, ali je pri izbiri dobaviteljev imel kakšno vlogo tudi E. E., predvsem pa, na kakšni podlagi je Preiskovalna komisija prišla do sklepa o obstoju suma, da so se na področju nabav ortopedskega materiala izplačevale nagrade. Za takšno sklepanje tudi v Aktu o ustanovitvi parlamentarne preiskave ni podlage. V točkah 33 do 40 so opisane le splošne ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 30. 1. 2018, ki je UKC Ljubljana izdalo negativno mnenje glede nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter glede upravljanja z medicinsko opremo. Konkretnih ugotovitev v zvezi z nabavo ortopedskega materiala pa ne zajemajo, zato ni jasno niti to, ali so sploh bile predmet tega revizijskega poročila.

6. Tudi glede družbe C. d. o. o. ni Preiskovalna komisija v zahtevi obrazložila nobene dejstvene povezave med potrebnostjo zasega izpisa transakcij in predmetom parlamentarne preiskave. C. d. o. o. po navedbah zahteve posreduje pri sklepanju avtorskih pogodb med avtorji in naročniki, preko C. d. o. o. pa se izvede tudi izplačilo avtorskega honorarja. Tovrstnega posredništva naj bi se po navedbah Preiskovalne komisije posluževale tudi zdravstvene ustanove ter družbe in društva na področju zdravstva. Preiskovalna komisija sumi, da je lahko v ozadju ostalo zakrito, kdo so dejanski končni prejemniki avtorskih plačil, kakšen je bil namen plačila in ali je šlo za fiktivne posle, morda tudi z daljšo verigo plačil. V zvezi s svojimi sumi pa ni navedla nobenih konkretnih dejstev in okoliščin, zato sodišče ne more preizkusiti, ali obstaja sum, da je bila C. d. o. o. kakorkoli udeležena pri izplačilih avtorskih honorarjev, ki bi bili povezani z nabavo ortopedskega materiala, niti ali je družba C. d. o. o. kako drugače povezana s predmetom te parlamentarne preiskave.

7. Preiskovalna komisija je v drugi dopolnitvi sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj določila tudi, da se pri bolnišnicah pridobijo podatki v zvezi s postopki javnih naročil ortopedske opreme. Šele ko bo vso to dokumentacijo pridobila in jo proučila, bo lahko (morda) utemeljila sklepanje, ali (in če, kako in kdaj) naj bi bile določene pravne osebe povezane s predmetom preiskave. Če se bo izkazalo, da so bančni podatki teh družb potrebni za namen preiskave, jih bo lahko Preiskovalna komisija znova zahtevala, pri čemer jih bo morala za vsako osebo posebej natančneje opredeliti in konkretizirati.

Datum zadnje spremembe:

13.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Kr 33783/2019
• VSL Sklep I Kr 30620/2021
• VSL sklep II Kp 52833/2016