VSL Sklep I Cp 1212/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju višine vrednosti premoženja dedinje kot prosilke za oprostitev plačila sodne takse upoštevalo tudi ocenjeno vrednost podedovanega premoženja, saj ni najti zakonske podlage za neupoštevanje tega premoženja. Dedinja je v predmetnem zapuščinskem postopku nesporno pridobila določeno premoženje in s tem tudi določeno korist, zaradi česar te okoliščine pri odločanju o taksni oprostitvi ni mogoče prezreti. Navsezadnje sta tudi nastanek in višina taksne obveznosti v zapuščinskem postopku odvisna od tega, ali (sploh) in kolikšno vrednost premoženja dediči dedujejo, sodno takso pa so dediči dolžni plačati v sorazmerju s podedovanim premoženjem (deseti odstavek 3. člena ZST-1), torej v sorazmerju s koristjo, ki jo imajo od izvedenega zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se:

- v točki I. izreka dedinjo R. K. delno oprosti plačila sodne takse po tarifni številki 9211 ZST-1 v višini, ki presega znesek 600,00 EUR,

- v II. točki izreka dedinji odobri plačilo sodne takse v znesku 600,00 EUR v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR, in sicer v rokih, ki bodo navedeni v naknadno izdanem plačilnem nalogu.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dedinje ne oprosti plačila sodne takse po tarifni številki 9211 Zakona o sodnih taksah (točka I. izreka), odobri pa se ji obročno plačilo sodne takse v znesku 738,00 EUR v devetih zaporednih mesečnih obrokih po 82,00 EUR, in sicer v rokih, ki bodo navedeni v plačilnem nalogu, izdanem po pravnomočnosti sklepa (točka II. izreka).

2. Dedinja je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Opisuje svojo čustveno in premoženjsko stisko po nepričakovani izgubi moža. Trdi, da je bilo sodniku na zapuščinski obravnavi podrobno pojasnjeno njeno dohodkovno, premoženjsko in zdravstveno stanje (invalidnost III. kategorije). Pojasnjeno mu je bilo tudi, da je ocenjena vrednost podedovanih nepremičnin pretirana, in sicer zlasti zato, ker gre za neunovčljivo in ničvredno premoženje (nedostopne in nerodovitne parcele brez pravno urejenih poti, na neugodni lokaciji blizu državne meje). Poudarja, da je podedovano premoženje dejansko njeno premoženje, za katero je garala vse življenje. Trdi, da je na zapuščinski obravnavi zahtevala izločitev deleža v višini 50 % iz naslova skupnega premoženja v svojo korist, pa ji je sodnik pojasnil, da to v zvezi z njeno obveznostjo plačila sodne takse nima smisla. Izpostavlja, da je obrazec, s katerim je bila pozvana k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, izpolnila točno tako, kot je bilo navedeno v pozivnem sklepu. Ob tem ni bila seznanjena, da bi morala še kaj posebej trditi ali dokazovati glede možnosti unovčenja podedovanega premoženja. Vse je že pojasnila sodniku na zapuščinski obravnavi, poleg tega pa se ne spozna na predpise in sodne postopke, kar je sodnik na obravnavi lahko opazil in bi jo zato moral posebej opozoriti, kako mora ravnati. Trdi, da v času dopolnitve predloga za oprostitev plačila sodne takse še ni bila zemljiškoknjižna lastnica podedovanega premoženja, zaradi česar se glede njega ni imela možnosti izreči. Posledično meni, da sodišče podedovanega premoženja pri odločitvi sploh ne bi smelo upoštevati. Tudi sicer opozarja, da sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo vseh okoliščin konkretnega primera. V nadaljevanju daje dodatna pojasnila glede dejstev, o katerih se prej ni imela možnosti izjasniti (glede upoštevanja družinskih članov, glede vrednosti in neunovčljivosti podedovanega premoženja, glede katastrskega dohodka ter glede pogrebnih in življenjskih stroškov). Poudarja, da bodo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje. Prosi za popolno oprostitev plačila sodne takse, če to ni mogoče, pa vsaj za delno oprostitev in plačilo takse po obrokih. Meni, da se od nje neutemeljeno pričakuje, da bo za dejansko ničvredno podedovano premoženje takoj našla kupca in s kupnino poravnala sodno takso. Predlaga izvedbo več dokazov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je kot ključni razlog za odločitev, da se dedinje ne oprosti plačila sodne takse, navedlo, da že skupna vrednost njenega nepremičnega premoženja znatno presega premoženjski cenzus, določen v 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), dedinja pa v svoji vlogi ni niti trdila, kaj šele izkazala, da navedenega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse. Glede na ugotovljeno višino njenega povprečnega mesečnega dohodka v zadnjih treh mesecih (667,28 EUR), pa ji je odobrilo obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ocenilo, da s takšno razporeditvijo plačila takse ne bo ogroženo njeno preživljanje.

5. Podatki spisa ne potrjujejo pritožbenih navedb o tem, da je dedinja (ali kdorkoli drug v njenem imenu) na zapuščinski obravnavi dne 7. 2. 2019 sodniku podrobno pojasnila svoje dohodkovno, premoženjsko in zdravstveno stanje, prav tako ne, da bi nasprotovala ocenjeni vrednosti podedovanega premoženja. Iz zapisnika o opravljeni zapuščinski obravnavi nadalje tudi ni razvidno, da bi dedinja opozorila, da določene stvari iz ugotovljene zapuščine predstavljajo njeno premoženje oziroma da bi v svojo korist zahtevala izločitev deleža v višini 50 % iz naslova skupnega premoženja. Sodni zapisnik je javna listina, ki dokazuje potek in vsebino naroka, zato dodatnih navedb pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju višine vrednosti premoženja dedinje kot prosilke za oprostitev plačila sodne takse upoštevalo tudi ocenjeno vrednost podedovanega premoženja, saj ni najti zakonske podlage za neupoštevanje tega premoženja. Dedinja je v predmetnem zapuščinskem postopku nesporno pridobila določeno premoženje in s tem tudi določeno korist (v nasprotnem primeru bi se dedovanju lahko odpovedala - glej prvi odstavek 133. člena Zakona o dedovanju (ZD)), zaradi česar te okoliščine pri odločanju o taksni oprostitvi ni mogoče prezreti. Navsezadnje sta tudi nastanek in višina taksne obveznosti v zapuščinskem postopku odvisna od tega, ali (sploh) in kolikšno vrednost premoženja dediči dedujejo,¹ sodno takso pa so dediči dolžni plačati v sorazmerju s podedovanim premoženjem (deseti odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)), torej v sorazmerju s koristjo, ki jo imajo od izvedenega zapuščinskega postopka.

7. Prav tako ne drži, da je dedinja postala lastnica podedovanega premoženja šele po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. V 132. členu ZD je namreč določeno, da pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče po samem zakonu v trenutku njegove smrti. Tudi iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev med drugim upoštevalo tudi podedovano premoženje.

8. Glede na vsebino sklepa z dne 14. 2. 2019, s katerim je bila dedinja pozvana k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, in upoštevaje njeno pravno neizobraženost ter dejstvo, da v predmetnem postopku ni imela kvalificirane pravne pomoči (primerjaj 12. člen ZPP), pa pritožbeno sodišče šteje, da ni bila seznanjena s tem, da bi se v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse morala izjaviti tudi v zvezi s podedovanim premoženjem. Zato kot pravočasne in s tem dopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) sprejema njene navedbe glede višine katastrskega dohodka od podedovanih kmetijskih in gozdnih zemljišč, glede invalidnosti, zaradi katere ni sposobna sama obdelovati navedenih zemljišč ter glede problemov z unovčljivostjo podedovanega premoženja.

9. S sklicevanjem na katastrski dohodek v višini 627,52 EUR in dokaznim predlogom za vpogled na spletni portal GURS dedinja pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, da kmetijska in gozdna zemljišča v skupni vrednosti 20.566,47 EUR ne bi smela biti upoštevana pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja. Gre za nepremičnine, ki imajo določeno vrednost. S predložitvijo odločbe ZPIZ o statusu delovnega invalida III. kategorije in tudi upoštevaje njeno starost 62 let, je dedinja po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljivo izkazala, da zaradi svojih osebnih lastnosti, na katere ni mogla vplivati oziroma jih preprečiti, ni sposobna samostojno obdelovati podedovanih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Vendar pa obenem ni uspela izkazati, da dohodka od teh zemljišč ni mogoče pridobiti z njihovo prodajo ali oddajo v najem ali zakup, kar je določeno kot dodatni pogoj za neupoštevanje kmetijskih in gozdnih zemljišč kot premoženja, ki se ga upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev (glej 9. točko prvega odstavka 18. člena v zvezi z 9. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).

10. Da je podedovane nepremičnine na neatraktivni in slabo dostopni lokaciji blizu državne meje težko prodati, je splošno znano dejstvo (peti odstavek 214. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče sprejema trditve dedinje, da je podedovano nepremično premoženje težko unovčljivo. Ni pa se mogoče strinjati z oceno dedinje, da gre za neunovčljivo premoženje. Vsako premoženje (tako premično kot nepremično) namreč lahko pri primerni aktivnosti lastnika prinese določene dohodke; prodaja je le eden od možnih načinov unovčenja (nepremičnine je mogoče tudi oddati v najem ali zakup ali jih uporabiti za drug donosen namen, ki ne povzroča le stroškov). Zato je navedbe dedinje glede težav z unovčljivostjo podedovanega premoženja mogoče upoštevati le v določeni meri.

11. Upoštevaje pravilo, da je popolna oprostitev plačila sodnih taks namenjena le socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva (to je prosilcem brez ali z izjemno nizkimi dohodki in brez omembe vrednega premoženja), dedinje v konkretnem primeru glede na obseg premoženja, ki ga je podedovala in katerega vrednosti ni uspela pravočasno izpodbiti, ni mogoče v celoti oprostiti obveznosti plačila sodne takse za postopek obravnave zapuščine po tar. št. 9211 ZST-1 v znesku 738,00 EUR. Do oprostitve navedene taksne obveznosti je dedinja lahko upravičena le deloma, in sicer v približno 80 %, to je v presežku nad zneskom 600,00 EUR. Za navedeni znesek pritožbeno sodišče ocenjuje, da ga bo zmogla plačati, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (prvi odstavek 12. člena ZST-1).

12. Ker pa je 600,00 EUR za pritožnico visok znesek, saj se močno približuje njenemu povprečnemu mesečnemu denarnemu prejemku (667,28 EUR), ter upoštevaje njene navedbe o težavah z unovčljivostjo podedovanega premoženja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je poleg delne oprostitve (torej znižanja) plačila sodne takse upravičena tudi do plačila sodne takse v več obrokih. V primeru takojšnjega plačila celotnega zneska znižane sodne takse bi bila namreč občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Kot primeren mesečni obrok plačila sodne takse višje sodišče ocenjuje znesek 50,00 EUR. Glede na višino rednega mesečnega dohodka, ki ga prejema, plačilo sodne takse 50,00 EUR mesečno ne bo predstavljalo prevelikega bremena, zaradi katerega bi bilo ogroženo njeno preživljanje. Po plačilu navedenega zneska ji bo ostalo več kot 600,00 EUR mesečno, kar bi ji, zlasti upoštevaje dejstvo, da razpolaga z lastno nepremičnino za bivanje, moralo omogočati pokritje osnovnih življenjskih stroškov.

13. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi dedinje delno ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). Ostale pritožbene navedbe za presojo izpodbijane odločitve niso pravno pomembne (npr. glede upoštevanja družinskih članov ter glede pogrebnih in življenjskih stroškov). Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v preostalem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glede nastanka taksne obveznosti v zapuščinskem postopku glej 9. točko prvega odstavka 5. člena in tar. št. 9211 ZST-1, glede višine pa poleg tar. št. 9211 tudi drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1 (višina taksne obveznosti se določi glede na vrednost čiste zapuščine).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 721/2019
• VSL Sklep I Cp 2615/2017
• VSL Sklep I Cp 72/2021