VSL Sklep II Kp 2242/2017

Jedro

Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP).

Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je v ponovnem odločanju zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani zahtevo Specializiranega državnega tožilstva RS št. Kt 993/2017 z dne 17. 1. 2017 zoper A. A. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1 na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnil. Odločil je, da stroški kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje v novo odločitev.

3. Po proučitvi dokaznega gradiva, ki ga je sodišču poslala državna tožilka ob zahtevi za uvedbo preiskave, razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ponovno preuranjeno zavrnilo zahtevo za preiskavo. Pritrditi je državni tožilki, da tudi tokrat sklep nima prav nobenih razlogov o odločilnih okoliščinah v smeri preizkusa obstoja utemeljenega suma storitve obdolženemu A. A. očitanih dejanj. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se tudi tokrat sklep ukvarja zgolj z ekonomičnostjo postopka, ne vsebuje pa presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 7 izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper A. A., pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi A. A., rojen leta 1975 in je torej polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP).

4. Pritožnica utemeljeno graja razloge izpodbijanega sklepa in upravičeno opozarja, da se izpodbijani sklep ukvarja zgolj z razlogi, zakaj tudi kazenski postopek zoper A. A. ni bil odstopljen bolgarskim pravosodnim organom. Sodišče druge stopnje ponovno opozarja, da po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca (primerjaj mag. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, stran 393 – 394). V ponovljenem postopku je zunajobravnavni senat ponovno pritrdil nestrinjanju preiskovalne sodnice in zaključil, da bi bil pregon A. A. v R Sloveniji v nasprotju z načelom učinkovitosti, načelom smotrnosti in ekonomičnosti, saj bi nastali visoki stroški, glede na dejstvo, da je osumljeni A. A. nedosegljiv slovenskemu sodišču. Kot je bilo uvodoma že izpostavljeno, se načelo smotrnosti uporablja zgolj v postopku z mladoletniki.

5. Kljub navodilom pritožbenega sodišča, razvidnih iz sklepa II Kp 2242/2017 z dne 5. 12. 2017, da bi senat moral presoditi, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanih kaznivih dejanj ali ne, sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za opravo preiskave SDT tega ni storilo. Pritrditi je pritožnici, da izpodbijani sklep ponovno nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o obstoju utemeljenega suma. Pritožnica tako utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve kazenskega postopka iz 11. točke 371. člena ZKP.

6. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju najprej v celoti povzeti dejstveni opis zahteve za preiskavo (senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP te minimalne zahteve, ki velja za obličnost sodne odločbe, ni opravil), nato pa odločiti, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanih kaznivih dejanj in svojo odločitev prepričljivo obrazložiti. Sodišču prve stopnje je bilo v predmetni zadevi s strani pritožbenega sodišča že pojasnjeno, da lahko po določbi 181. člena ZKP senat ustavi s sklepom preiskavo, kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju in sicer kadar spozna, da dejanje, ki ga je storil obdolženi, ni kaznivo dejanje; če so okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost obdolženca; če je kazenski pregon zastaral ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon; če ni dokazov, da bi obdolženec storil kaznivo dejanje; ali če je podana nesorazmernost nad majhnim pomenom kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje se bo v ponovljenem odločanju moralo do teh vprašanj opredeliti, še drugače povedano, opraviti sodniško presojo po principu procesnega zakona, ki tovrstno problematiko ureja in ne zgolj povzeti razloge preiskovalne sodnice, da kazenski postopek zoper A. A. ni smotrn.

7. Glede na povedano, ker je podan pritožbeni razlog, je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2367/2012
• VSL Sklep II Kp 67443/2020
• VSC sklep III Kp 13261/2015