VSL Sklep IV Cp 2099/2019

Jedro

Namen prepovedi iz 19. člena ZPND je v zagotovitvi celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Nasprotnemu udeležencu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in mladoletni hčerki po določbah ZNPPol oziroma po uradni dolžnosti. Določba 19. člena ZPND pa omogoča žrtvi, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi tudi v primeru, če se je s strani policije izrečena prepoved že iztekla. Gre torej za medsebojno dopolnjevanje ukrepov z namenom celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Izrek ukrepov v tej zadevi je bil zato utemeljen, izpodbijana odločitev pa pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga je izdalo na podlagi 22.d člen ZPND, prepovedalo nasprotnemu udeležencu približevanje predlagateljici in mladoletni hčerki A. A., roj. ..., na razdalji 200 metrov, na isti razdalji pa se ne sme približati tudi vrtcu v ... Hkrati mu je prepovedalo nadlegovanje predlagateljice in mladoletne hčerke oziroma navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in vzpostavitev kakršnegakoli srečanja s predlagateljico in mladoletno hčerko. Odločilo je še, da se nasprotnemu udeležencu za primer, če ne bo ravnal v skladu z navedenim sklepom ali bo kršil navedeno dolžnost, izreče denarna kazen v višini 500 EUR. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu ugovoru in sklep razveljavi, predlagateljici pa naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da je bil predlog predlagateljice nepotreben, zato izpodbijana sklepa temeljita na nepotrebnem sklepu. Nasprotni udeleženec namreč v času izreka odredbe policijske postaje o prepovedi približevanja predlagateljici in skupni hčerki udeležencev, niti po njenem podaljšanju s strani Okrožnega sodišča v Novem mestu, ni kršil izrečenih prepovedi približevanja. Že zato sodišče ne bi smelo izreči ukrepa prepovedi približevanja in nadlegovanja predlagateljice in mladoletne hčerke. Meni, da bi le kršitev prepovedi lahko pogojevala izrek takšnega sklepa, saj namen ZPND ni nizanje prepovedi, ob tem, da ni izkazano, da bi bile potrebne glede na to, da predlagateljica ne živi več pri nasprotnemu udeležencu, ker se je odselila v varno hišo. Ne glede na navedeno pa oba sklepa sodišča temeljita izključno na trditvah predlagateljice o enem primeru fizičnega nasilja več mesecev pred izdajo prepovedi približevanja in o njenih trditvah o psihičnem nasilju, ki ga izkazuje s tem, da naj bi jo nasprotni udeleženec zmerjal z različnimi izrazi. Ker se predlagateljica nahaja v varni hiši, že iz tega razloga fizično ni možno, da bi prihajala v stik z nasprotnim udeležencem in da bi se nad njo izvajalo kakršnokoli nasilje. Nad hčerko ni bilo izvajano nobeno psihično nasilje. Drugačna utemeljitev pa temelji zgolj na trditvah predlagateljice. Ker predlagateljica živi v varni hiši, nasprotni udeleženec ni mogel izvajati nad hčerko psihičnega nasilja s tem, ko naj bi ga izvajal nad predlagateljico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na naslednjih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje:

- da je nasprotni udeleženec stopnjevito izvrševal nasilje nad predlagateljico od zadnjega meseca njene nosečnosti dalje,

- da je bil vedno nasilen, ko je bil pod vplivom alkohola,

- da je predlagateljico v opitem stanju zmerjal z begunko, genetsko okvarjenko, zmerjal je njeno družino in njuno hči,

- da je hčerko zanemarjal, saj jo je v času, ko je bila predlagateljica v službi, do 23.00 ure puščal budno in nepripravljeno za spanje, polulano, pokakano in lačno,

- da je proti predlagateljici mahal z nožem, ji grozil z zračno puško, jo v enem od dogodkov zgrabil za lase in jo potiskal proti črepinjam razbite sklede, pri čemer ji je odtrgal šop las in zvil roko,

- da je nasilje nad predlagateljico izvrševal v navzočnosti njune mladoletne hčerke,

5. Prvostopenjsko sodišče je predlagateljičino izpoved ocenilo kot iskreno, izpovedi nasprotnega udeleženca, v delu glede izvrševanja nasilja nad predlagateljico, pa ni verjelo. Zaključilo je, da tudi SMS sporočila med udeležencema potrjujejo izpoved predlagateljice o dogodku z vlečenjem za lase in odtrganjem šopa las, po drugi strani pa je izpoved nasprotnega udeleženca o tem dogodku neživljenjska. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje verjelo predlagateljici, da se boji nasprotnega udeleženca in se ob njem počuti ogroženo. Poudarilo je tudi, da je bistvenega pomena to, da je bila hčerka priča kontinuiranemu nasilju, ki ga je nasprotni udeleženec izvrševal nad predlagateljico ter da se nasprotni udeleženec ob teh trenutkih na prisotnost hčerke ni oziral. To pa pomeni, da je treba v skladu s 4. členom ZPND triletno hčerko A. A. obravnavati kot žrtev nasilja.

6. Glede na navedeno je neutemeljena pavšalna pritožbena trditev, da nobeno psihično nasilje nad hčerko ni bilo izkazano. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ocene izpovedi zaslišanih nasprotnih udeležencev verjelo prepričljivejši izpovedi predlagateljice, da je bila žrtev nasilja nasprotnega udeleženca in da je bila mladoletna hčerka prisotna pri izvajanju nasilja nad njo, ki je bila zato v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPND prav tako žrtev nasilja. Takšen zaključek pa je pogojeval ustrezno ukrepanje z namenom, da nasilnež preneha z nasilnimi dejanji, da se žrtvama zagotovi zaščito pred nasiljem, otroku pa razvoj v varnem okolju.

7. Pritožbena kritika izpodbijane odločitve je usmerjena predvsem v okoliščino, da nasprotni udeleženec v času trajanja ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki ga je odredila policijska postaja in njegovemu podaljšanju, nikoli ni kršil izrečene prepovedi. V zvezi s takšnim očitkom je treba poudariti, da je namen prepovedi iz 19. člena ZPND v zagotovitvi celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Nasprotnemu udeležencu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in mladoletni hčerki po določbah Zakona o nalogah in pooblastilih policije oziroma po uradni dolžnosti. Določba 19. člena ZPND pa omogoča žrtvi, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi tudi v primeru, če se je s strani policije izrečena prepoved že iztekla¹. Gre torej za medsebojno dopolnjevanje ukrepov z namenom celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Izrek ukrepov v tej zadevi je bil zato utemeljen, izpodbijana odločitev pa pravilna.

8. Pritožbo nasprotnega udeleženca je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 22a. člena ZPND, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

9. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (8. odstavek 22.a člena ZPND).

-------------------------------
¹ Primerjaj predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND, poročevalec DZ 90/2007, str. 38).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1898/2019
• VSC Sklep II Cp 193/2023
• VSL Sklep IV Cp 1644/2022