VSL Sklep II Cp 1560/2019
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1560.2019 |
Evidenčna številka: | VSL00030506 |
Datum odločbe: | 08.01.2020 |
Senat, sodnik posameznik: | Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Blanka Javorac Završek |
Področje: | DEDNO PRAVO |
Institut: | prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe |
Jedro
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zapustnikova vnuka D. P. in A. P. napotilo na pravdo, da zoper zapustnikova sinova B. P. in E. P. vložita tožbo na ugotovitev, da v zapuščino spadajo nepremičnine k.o. ..., parc. št. *127/3, 2285/1, 2285/2, 2590/11, 2590/12 in 2590/17.
2. Zoper navedeno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožujeta A. P. in D. P., s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se dediča B. P. in E. P. napoti, da vložita tožbo na ugotovitev, da v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine ne spadajo v zapuščino, oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Menita, da sta dediča B. P. in E. P. tista, ki bi morala dokazovati, da nepremičnine ne sodijo v zapuščino, ker naj bi bila sklenjena veljavna prodajna pogodba, saj je zapustnik v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik teh nepremičnin, zaradi česar menita, da je pravica dedičev B. P. in E. P. manj verjetna.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju2 sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica.
5. Kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča, je zapustnik I. P. zemljiškoknjižni lastnik v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin. E. P. in B. P. sta sinova zapustnika, D. P. in A. P. sta zapustnikova vnuka, vsi pa so zakoniti in hkrati oporočni dediči. Zapustnikov sin B. P. je zatrjeval, da je zapustnik že pred svojo smrtjo prodal v izreku sklepa prvega sodišča navedene nepremičnine tretjemu, le prepis v zemljiški knjigi še ni bil izveden, medtem ko sta zapustnikova vnuka E. P. in B. P. zatrjevala, da prodajna pogodba med zapustnikom in tretjim (kupcem) ni bila veljavno sklenjena. Med dediči torej ne gre za (sicer sporno) dejstvo, ki bi bilo odločilno za priznanje določene pravice dediča iz zapuščine.
6. V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Poleg dejstva, da zapustnikova vnuka D. P. in A. P. nimata pravnega interesa za vložitev tožbe, saj je zapustnik zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin, dediči v pravdnem postopku niti ne bi mogli doseči spremembe zemljiškoknjižnih podatkov, saj to lahko stori le tretji (kupec), ki bo moral svojo pravico uveljavljati v samostojni dajatveni tožbi zoper dediče.
7. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.
2 V nadaljevanju ZD.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 12.03.2020