VSL Sklep V Kp 4486/2018

Jedro

Policisti morajo ob začetku hišne preiskave zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov in sicer zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča št. 00/2017 zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter proučitvi spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno, če ne celo zmotno zaključilo, da je policija pred pričetkom hišne preiskave zagotovila dve polnoletni priči, ju poučila o njunih vlogah pri hišni preiskavi ter zagotovila, da sta bili priči ves čas pri hišni preiskavi navzoči. Sodišče prve stopnje za sprejem takšne odločitve ni imelo podlage v izvedenih dokazih.

5. O predlogu obdolženčevega zagovornika je sodišče prve stopnje enkrat že odločalo in predlog za izločitev dokazov zavrnilo. Po pritožbi obdolženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče s sklepom V Kp 4486/2018 z dne 29. 5. 2018 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotilom prvostopenjskemu sodišču, da zasliši obe priči, ki sta bili navzoči ob hišni preiskavi dne 2. 2. 2017 ter prisotne policiste, z namenom ugotoviti, kdaj sta priči dejansko prišli na kraj, kjer naj bi se opravila hišna preiskava, ali so policisti do tedaj že opravili kakšno dejanje, ki bi pomenilo dejanski začetek hišne preiskave, ter ugotoviti okoliščine podpisa izjave z dne 20. 3. 2018 in nato ponovno odločiti o predlogu obrambe za izločitev dokazov.

6. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje zaslišalo solemnitetni priči A. A. in B. B. ter policiste, ki so sodelovali na hišni preiskavi C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. Po tako izvedenem dokaznem postopku je predlog obrambe za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrnilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so policisti ob začetku hišne preiskave zagotovili prisotnost dveh polnoletnih oseb in da pred njunim prihodom policisti niso opravljali nobenih dejanj, ki bi pomenila dejanski začetek hišne preiskave, čemur tudi pritožbeno sodišče pritrjuje. Nadalje iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sta bili obe priči opozorjeni na svojo vlogo med opravljanjem hišne preiskave in na zapisnik nista podali nobenih pripomb ter ga tudi podpisali. Sodišče prve stopnje je na osnovi navedenega zaključilo, da iz izjav prič izhaja, da sta imeli nadzor nad izvajanjem preiskave.

7. Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da so policisti opravljali hišno preiskavo pred prihodom solemnitetnih prič. Tako B. B. kot A. A. sta namreč skladno izpovedala, da so policisti začeli s hišno preiskavo po njunem prihodu, s čimer sta potrdila izpovedbo C. C. in E. E., da so hišno preiskavo začeli opravljati, ko sta priči prišli na kraj.

8. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da ni izkazano, ali sta imeli priči istočasno nadzor nad policisti, ki so opravljali preiskavo. Sodišče prve stopnje namreč ni dokazno soočilo izpovedb solemnitetnih prič, ki sta glede bistvenih okoliščin izpovedovali različno. Niti ni dokazno soočilo priči B. B. in A. A. s pričama C. C. in E. E. Priča B. B. je izpovedal, da so šli najprej v kletne prostore, potem so preiskovali en prostor, nato drug prostor, nekaj sta bila skupaj, nekaj ne. Odšli so v H. H. sobo, kjer je bil notri že policist ali kriminalist. Iz izpovedbe B. B. izhaja, da je bil en predal odprt in da je tam nekaj našel, disk ali nekaj takega. Izpove tudi, da sta bila v H. H. sobi skupaj s A. A., nato pa je policist poklical A. A., ki je šel ven, s policistom pa je ostal v sobi sam. Iz izpovedbe B. B. tako ne izhaja, kaj naj bi se v predmetnem času, ko se je v H. H. sobi nahajal sam s policistom dogajalo, saj o tem priča ni bila izprašana, je pa bistveno za presojo, ali sta bili ob hišni preiskavi navzoči istočasno obe priči. Priča A. A. je izpovedal, da ne ve, ali mu je bil omogočen stalen nadzor nad preiskavo, saj so bili prostori majhni in z B. B. nista bila ves čas skupaj. Izpovedal je tudi, da oba z B. B. nista mogla stati v istem prostoru. Policist ga je poklical v drug prostor, kjer se je opravljala preiskava. Glede preiskave H. H. sobe je izpovedal, da sta v sobo prišla oba z B. B., nato pa ga je policist poklical v predprostor, kjer se je opravljala preiskava. Iz izpovedbe A. A. izhaja, da so se „spodaj“ preiskali štiri prostori, „zgoraj“ dva prostora. Ko so prišli v zgornji prostor, so se v njem že nahajali policisti.

9. Priča C. C., ki je bil vodja hišne preiskave, je izpovedal, da so najprej pregledali pritličje hiše, nato avtomobil in zunanji objekt, potem pa še gornje nadstropje. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je bil en policist vedno s pričama, da ju je opozoril na njuno prisotnost, če bi katera od njih želela prostor zapustiti. V primeru, da je bil prostor majhen, sta bili priči pri vratih, tako da sta bili ves čas navzoči. Priča E. E. pa je izpovedal, da sta bili priči opozorjeni, da morata slediti policistom, zato sta priči skupaj s policisti prehajali iz enega prostora v drug prostor. Izpovedbi B. B. in A. A. se torej v bistvenih delih razlikujeta od izpovedb E. E. in C. C. V posledici česar je zaključek izpodbijanega sklepa, da je predlog zagovornika obdolženca za izločitev dokazov neutemeljen, ker se je hišna preiskava začela ob prihodu dveh polnoletnih prič, da sta bili priči poučeni o svoji vlogi med preiskavo, na zapisnik nista podali nobenih pripomb in ga podpisali, vsaj preuranjen. Sodišče prve stopnje namreč sploh ni presojalo, ali sta bili priči ves čas navzoči, ko so policisti opravljali hišno preiskavo, zlasti pa iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, v katerih prostorih sta bili priči navzoči, saj jih različno opisujeta. Iz zapisnika o opravljeni hišni preiskavi in iz zapisnika o zasegu predmetov je razvidno, da je bila prepovedana droga najdena tudi v kurilnici, letni vrtni kuhinji in osebnem vozilu, pri čemer nobena od prič svoje navzočnosti v teh prostorih ne omenja. Prav tako sodišče prve stopnje zaslišanih policistov ni zaslišalo v zvezi z navedbami prič B. B. in A. A., da so bili v posameznih prostorih, še pred njunim prihodom navzoči policisti.

10. Utemeljena je pritožbena kritika, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila izjava (priloga B3) prirejena za potrebe predmetnega kazenskega postopka. Za presojo te okoliščine, bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem zaslišanju obeh prič slednjima predočiti razlike v njunih izpovedbah glede okoliščin podpisa izjave. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do razlik v izpovedbi prič A. A. in B. B. glede sestave izjave. Iz izpovedbe B. B. izhaja, da ga je glede podpisa izjave poklicala H. H. mama in je prišel k njim podpisat izjavo. V nadaljevanju pa je navedel, da je izjavo napisal na H. H. pobudo. A. A. pa je izpovedal, da so se v zvezi s podpisom izjave dobili dvakrat in sicer, so se enkrat usedli in je H. H. rekel, da bo nekaj sestavil, kar je potem tudi naredil. Ker se sodišče prve stopnje do razlik v izpovedbah ni opredelilo, je zato v zvezi s sestavo izjave in verodostojnostjo zapisanega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

11. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo, ob upoštevanju dokazov in okoliščin, na katere opozarja ta odločba, že izvedeni dokazni postopek ponoviti in ponovno oceniti, ali sta bili priči B. B. in A. A. istočasno navzoči v prostorih, kjer se je opravljala preiskava, v katerih prostorih se je opravljala in preveriti izpovedbo prič B. B. in A. A. v delu, ko navajata, da so se tekom preiskave, ko sta vstopala v posamezni prostor, v njem že nahajali policisti ter nato odločiti o predlogu obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov, predvsem pa bo moralo za svojo odločitev navesti prepričljive razloge.

12. Ker je pritožba utemeljena, ji je sodišče druge stopnje ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 167/2000
• VSL Sklep V Kp 26906/2014
• VSM sklep V Kp 17153/2014