VSL Sklep II Cp 1848/2019
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1848.2019 |
Evidenčna številka: | VSL00028453 |
Datum odločbe: | 16.10.2019 |
Senat, sodnik posameznik: | Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Marolt Kuret (poroč.), Katarina Parazajda |
Področje: | NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO |
Institut: | zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - omejitev svobode |
Jedro
Iz mnenja izvedenca izhaja, da gre pri pacientki za formirano preganjalno in nanašalno blodnjavost starejšega datuma, pri čemer jo pomanjkanje uvidevnosti do stvarnosti zapleta v nove konflikte, iz katerih sama ne vidi rešitve. Pri njej obstajajo latentne samomorilne misli, ki jih je ob zaslišanju tudi sama priznala, ter je tako neposredno ogroženo predvsem njeno življenje. Po mnenju izvedenca vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom. To pa je potrebno, da se prepreči dodatno poslabšanje bolezni in doseže umiritev, ki bo omogočila, da pacientka zaradi psihotičnega doživljanja ne bo več življenjsko ogrožena.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A., rojena ..., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike do 28. 10. 2019 ter ji obenem omejilo pravico prisotnosti pri izvajanju dokazov.
Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba. V laični pritožbi navaja, da je brez očal, slušnega aparata in ne pozna dobro svojih pravic in dolžnosti. Zagotovljeno ji je bilo, da ji ni treba ničesar podpisovati pod prisilo. Želi, da se preverijo trditve iz sklepa. Od 10. oktobra 2019 je premeščena na odprti oddelek, kar mogoče kaže na dobro rešitev.
2. Pritožba ni utemeljena.
3. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Zato je dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi te določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
4. Pritožba pridržane osebe, ki je v času odločanja pritožbenega sodišča že premeščena na odprti oddelek, je laična in nekonkretizirana, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v okviru 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi določili 39. in 64. člena ZDZdr. Ob tem se je glede pravnorelevantnih okoliščin oprlo na mnenje izvedenca, iz katerega izhaja, da gre pri pacientki za formirano preganjalno in nanašalno blodnjavost starejšega datuma, pri čemer jo pomanjkanje uvidevnosti do stvarnosti zapleta v nove konflikte, iz katerih sama ne vidi rešitve. Pri njej obstajajo latentne samomorilne misli, ki jih je ob zaslišanju tudi sama priznala, ter je tako neposredno ogroženo predvsem njeno življenje. Po mnenju izvedenca vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom. To pa je potrebno, da se prepreči dodatno poslabšanje bolezni in doseže umiritev, ki bo omogočila, da pacientka zaradi psihotičnega doživljanja ne bo več življenjsko ogrožena.
6. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili ob izdaji sklepa izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode pridržane osebe, zato je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Zveza:
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 64
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 37
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 28.02.2020