VSL Sklep I Cp 388/2019

Jedro

Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2006 dalje (I. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v višini 100.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 2006 dalje (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 796,82 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka ( v nadaljevanju: toženec) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Nad tožencem je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 12. 9. 2016 začet postopek osebnega stečaja. Dne 4. 5. 2017 je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep St ..., s katerim so se vse obveznosti stečajnega dolžnika odpustile. Sklep o odpustu terjatev učinkuje na vse obveznosti, ki so nastale do 12. 9. 2016, zato je tožnikova pravica do sodnega varstva prenehala. Ker sodišče določila 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Podrejeno toženec poudarja, da posojilna pogodba z dne 14. 6. 2006 določa, da je tožnik tožencu dejansko posodil glavnico v višini 50.000,00 EUR, stranki pa sta se dogovorili še za vrnitev obresti v višini 50.000,00 EUR, kar je v nasprotju s 377. členom Obligacijskega zakonika (OZ) in gre za oderuško pogodbo. Toženec je starejša oseba slabega zdravja in se podpisa prejema tožbe ne spominja, verjetno je vročilnico podpisala žena, ki pa je dementna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka.

3. Tožeča stranka (tožnik) v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določilom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče izda zamudno sodbo med drugim pod pogojem, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor.

6. Iz vročilnice, pripete k list. št. 10, izhaja, da je toženec tožbo s prilogami prejel. Vročilnica je javna listina, ki v skladu z določbo 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Iz konkretne vročilnice izhaja, da je toženec kot naslovnik osebno prejel tožbo s prilogami 22. 5. 2018, kar je potrjeno z lastoročnim podpisom. Toženec v pritožbi zanika podpis vročilnice (z navedbo, da je prejem poziva na odgovor na tožbo podpisala žena, ki ima demenco).

7. Pritožbeno sodišče po vpogledu v vročilnico, pripeto k list. št. 10, ugotavlja, da se pisava podpisnika prejemnika pošiljke na vročilnici razlikuje od pisave, s katero je napisan datum vročitve pošiljke. Prav tako primerjava podpisov na vročilnici s podpisi toženca na posojilnih pogodbah v prilogah A2 in A3 ter s toženčevim podpisom na pooblastilu v prilogi B1 pokaže, da se podpis na vročilnici že na prvi pogled očitno razlikuje od podpisov toženca na navedenih dokumentih, saj je podpis toženca vedno izveden poševno, medtem ko je podpis na vročilnici, ki tudi sicer vsebuje dve različni pisavi, izveden drugače, in sicer vodoravno, tudi sicer se ta podpis očitno razlikuje od toženčevih podpisov. Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah A2, A3 in B1 tako izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.

8. Ker torej ni izkazana pravilna vročitev tožbe v odgovor, pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjen. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve določb postopka ne more odpraviti samo. V nasprotnem primeru bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Tožencu tožba še ni bila pravilno vročena in je sodišče doslej presojalo le pogoje za izdajo zamudne sodbe, v nadaljevanju pa bo moralo (ob odgovoru na tožbo) izpeljati celoten dokazni postopek. Pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, da razveljavitev izpodbijane odločbe ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami tožencu ponovno vročiti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

27.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2793/2014
• VSL sklep II Cp 566/2012
• VSL Sodba II Cp 262/2021