VSL Sklep PRp 214/2019

Jedro

Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.

Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ustavi izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk 21/2018 z dne 27. 8. 2018. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče odločilo z uporabo sedmega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je po prejemu dopisa Probacijske enote Ljubljana s 23. 10. 2018, poizvedbah opravljenih v Vrtcu v Ljubljani, zaslišanju storilca in koordinatorice na Probacijski enoti Ljubljana A. A. ugotovilo, da storilec ni želel opravljati dela v Knjižnici v Ljubljani in za svoje navedbe o nezmožnosti opravljanja lažjih del ni dostavil zdravniških potrdil ter se ni odzval vabilu na razgovor na Probacijsko enoto Ljubljana 28. 9. 2018 ob 8.30 uri, saj izostanek ni bil upravičen ter je samovoljno izbral organizacijo za opravljanje dela v splošno korist. Sodišče je zaključilo, da se je storilec izmikal vabilu in se je izogibal začetku opravljanja dela v splošno korist, ki ga je pripravila in vodila Probacijska enota Ljubljana

2. Storilec v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja, da je svojo obveznost – delo v splošno korist po sklepu Okrajnega sodišča v Kranju PRnk 21/2018-1803 z dne 27. 8. 2018 v celoti opravil. Pred prihodom na probacijsko enoto se je dogovarjal, da bo delal v Vrtcu ali v Knjižnici. Direktorica Knjižnice B. B. mu je pred razgovorom na probacijski enoti zagotovila, da bo opravljal knjižnična dela. A. A., ki ga je sprejela na probacijski enoti, je na vprašanje, kje bi želel opravljati delo v splošno korist, odgovoril, da bi želel delati v Vrtcu ali v Knjižnici. Ko ji je povedal, da se je z direktorico Knjižnice dogovarjal za opravljanje dela, je v njegovi prisotnosti po telefonu poklicala v Knjižnico in se strinjala z dogovorom glede oprave dela (zlaganje, sortiranje knjig, klasificiranje, urejanje, po potrebi zavijanje). Ko je zapustil probacijsko enoto, je začela nad njim izvajati diskriminacijo in mobing s tem, da je izvajala pritisk na Knjižnico, da ne sme opravljati knjižničnega dela, ampak da bi čistil plesen v kleti, česar nihče nikoli ni delal, sploh pa ne osebe, ki so v Knjižnici opravljale družbeno koristno delo. Direktorica Knjižnice je takoj ugotovila, da takšni pritiski niso skladni z obljubo glede oprave dela, zato je odstopila od oprave dela s pritožnikom in mu naročila, naj si poišče delo drugje in je nesmiselno iskanje zdravniškega potrdila o alergiji na željo probacijske enote. Nato je šel v Vrtec, kjer so takoj rabili pomoč, s čimer je že na prvem razgovoru seznanil A. A. Nekaj dni pred začetkom dela je probacijsko enoto po telefonu obvestil, da bo od 20. 9. 2018 delal v vrtcu, s čimer se je delavka na probaciji strinjala in rekla, naj, ko bo končal z delom, dostavi potrdilo o uspešno opravljenem delu v splošno korist; kljub temu mu A. A. ni sestavila pogodbe. Ko je končal z delom, je 3. 10. 2018 dostavil dokazilo o uspešno opravljenem delu. Po prejemu vabila probacijske enote na razgovor za 28. 9. 2019 se je 27. 9. 2018 opravičil po elektronski pošti, da ne more priti, ker dela v vrtcu, prišel bo 3. 10. 2019. Direktorica probacije C. C. je njegovi mami zagotovila, da je, če je opravil delo v javno korist v zahtevanem obsegu ur, opravil obveznosti. Uradni zaznamki delavcev probacije (E. E., D. D. in F. F.) so bili sestavljeni, ko je že uspešno opravil vse obveznosti in je pristojni osebi želel izročiti dokazilo – potrdilo o opravljenem delu v splošno korist. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in upošteva, da je delo v splošno korist uspešno opravil v obsegu 76 ur, kot mu je bilo naloženo. Kot dokaz prilaga uradno dokazilo o uspešno opravljenem delu v splošno korist, realizacijo opravljenih ur v Vrtcu, vizitko direktorice Knjižnice ter kratek povzetek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov sklepa in pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da so navedbe sodišča v izpodbijanem sklepu sklade s spisovnimi podatki ter je odločitev sodišča prve stopnje tako pravilna in zakonita.

5. Postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist določa 202.c člen ZP-1; v pristojnosti sodišča je odobritev dela v splošno korist, nato pa pristojni organ socialnega varstva oziroma probacijska enota na podlagi sklepa sodišča izvajalsko organizacijo izbere samostojno ter o ravnanju storilca obvesti sodišče. Sodišče je izpodbijano odločitev utemeljeno oprlo na določbo sedmega odstavka 202.c člena ZP-1, ki določa: "Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu organa socialnega varstva na razgovor glede oprave dela v splošno korist, se vabilu izmika ali se izogiba začetku opravljanja dela, organ socialnega varstva o tem obvesti pristojno sodišče, ki ustavi izvrševanje sklepa iz četrtega odstavka tega člena. O tem mora biti storilec v sklepu iz četrtega odstavka tega člena poučen." V skladu z določbo 48. člena Zakona o probaciji (ZPro) pa naloge, ki jih na podlagi petega odstavka 192.b člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 za polnoletne storilce izvršujejo pristojni organi socialnega varstva, z dnem začetka uporabe tega zakona (to je s 1. 4. 2018) izvršujejo probacijske enote.

Po 3. člen členu ZPro Uprava Republike Slovenije za probacijo organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške; po drugem odstavku 23. člena ZPro izvrševanje dela v splošno korist za osebo pripravi, vodi in nadzoruje probacijska enota. Prvi odstavek 5. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog, ki ureja med drugim vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog ter nadzorstvo nad izvajanjem probacije, določa: "Svetovalec skupaj z osebo pripravi osebni načrt ter določi rok za izvršitev obveznosti. V osebnem načrtu se določita tudi način in pogostost osebnih stikov med svetovalcem in osebo." Na podlagi prvega odstavka 6. člena navedenega pravilnika se mora oseba udeleževati dogovorjenih razgovorov ali skupinskih obravnav in izpolnjevati dogovorjene obveznosti, določene z osebnim načrtom; če se oseba iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti dogovorjenega razgovora ali če ne more izpolnjevati naloženih navodil, mora o tem obvestiti svetovalca pred načrtovano obravnavo oziroma razgovorom. Če oseba ne izpolnjuje nalog, določenih s pravnim aktom ali ne pride na razgovor pri svetovalcu na dogovorjeni datum, odsotnosti ne sporoči pravočasno ter za odsotnost niso izkazani opravičljivi razlogi, se šteje, da oseba ne izpolnjuje navodil ali obveznosti, dogovorjenih v osebnem načrtu oziroma se izmika stikom s svetovalcem (tretji odstavek 6. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog).

6. Pritožbene navedbe višjemu sodišču ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje. Dokumentacija v spisu (med drugim Poročilo Probacijske enote Ljubljana z dne 23. 10. 2018 s prilogami, dopolnitev prilog k poročilu, pojasnilo ravnateljice Vrtca z dne 14. 12. 2018) in izpovedba A. A., koordinatorice na Probacijski enoti Ljubljana (zapisnik o zaslišanju priče; list. št. 85 do 88) potrjujejo pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da storilec ni želel opravljati dela v Knjižnici; za svoje navedbe o nezmožnosti opravljanja lažjih del ni dostavil zdravniških potrdil; storilčev izostanek z razgovora na Probacijski enoti Ljubljana 28. 9. 2018 ob 8.30 ni bil upravičen in da je storilec samovoljno izbral organizacijo za opravljanje dela v splošno korist. Tudi po oceni višjega sodišča je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je storilec izmikal vabilu in se je izogibal začetku opravljanja dela v splošno korist, ki ga je pripravila in vodila Probacijska enota Ljubljana.

7. Neutemeljene so storilčeve pritožbene navedbe, da se je že pred razgovorom na probacijski enoti dogovarjal za opravo dela v Vrtcu in v Knjižici, o čemer je obvestil probacijsko enoto na razgovoru, kar je uveljavljal že na zaslišanju. Iz poročila Probacijske enote Ljubljana z dne 23. 10. 2018 (list. št. 31 do 33), dopisa "Izbira izvajalske organizacije in poziv" s 14. 9. 2018 (list. št. 66) ter listine "Zapis razgovora – DSK" za storila z dne 10. 9. 2018 (priloga C spisa) je namreč razvidno, da je storilec na razgovoru povedal, da se je pred prihodom na probacijsko enoto pozanimal o opravi dela (le) v Knjižici, kjer se je dogovarjal z direktorico. Da je storilec na prvem razgovoru 10. 9. 2018 povedal, da se je že dogovarjal za opravljanje dela le v Knjižici (in ne tudi v Vrtcu), je izpovedala tudi kot priča zaslišana A. A., koordinatorka Probacijske enote Ljubljana, ki je tudi sestavila in podpisala navedene listine.

8. Prav tako tudi sicer le pavšalne in neizkazane pritožnikove navedbe, da je pred začetkom opravljanja dela v Vrtcu Probacijsko enoto Ljubljana obvestil, da bo delal v vrtcu od 20. 9. 2018 dalje, višjemu sodišču ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec samovoljno opravljal delo v Vrtcu. Storilec je sicer že sodišču prve stopnje navajal, da je o začetku opravljanja dela obvestil probacijsko enoto, ne da bi navedel, koga je obvestil (podatke o delavcu probacijske enote - ime in priimek). Prav tako je na naroku za zaslišanje priče A. A. na vprašanje sodišča, koga je na probaciji seznanil z delom, povedal le, da je klical po telefonu, oglasila se je delavka na probaciji; na ponovno izrecno vprašanje sodišča, koga je klical, pa je povedal, da ne ve, na katero številko je klical. Upoštevajoč navedbe A. A., da je edina koordinatorica na Probacijski enoti Ljubljana za nadomestitev globe izrečene v prekrškovnem postopku; da je imel storilec v dokumentih, ki jih je prejel na uvodnem razgovoru, navedeno mobilno službeno številko enote, na kateri se (kot tudi na stacionarni številki) oglasi ona ali pa vodja enote; če je odsotna iz pisarne, pa klic prevzame katera druga strokovna sodelavka in da je nobena strokovna sodelavka ni obvestila o klicu storilca gleda dela v vrtcu, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da storilec o začetku opravljanja dela v Vrtcu ni obvestil probacijske enote in da je dela opravljal samovoljno. Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro pa se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec. Poleg tega v obravnavanem primeru z Vrtcem sploh ni bil sklenjen dogovor o opravljanju dela v splošno korist, ki ga na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZPro sklenejo oseba, izvajalec sankcije in probacija enota (v katerem se natančneje opredeli vrsta dela in način izvrševanja dela v splošno korist, delovne naloge, opravila, ki jih bo oseba opravljala, obdobje opravljanja dela, kritje stroškov povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, mentor s strani izvajalca sankcije, poročanje mentorja izvajalca sankcije o podatkih iz osmega odstavka tega člena ter način ter pogostost obveščanja o izpolnjevanju naložene naloge; peti odstavek 13. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog). Prav tako storilec pred opravljanjem dela sploh ni opravil zdravstvenega pregleda skladno z določbo tretjega odstavka 13. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin v spisu in izpovedbe A. A. utemeljeno ugotovilo tudi, da storilec ni izpolnjeval svojih obveznosti in ni ravnal v skladu z navodili Probacijske enote Ljubljana (ni se odzval na obvestilo Knjižnice z 11. 9. 2018, da lahko začne z delom v splošno korist v njihovi organizaciji in določenem datumu zdravniškega pregleda, temveč se je 12. 9. 2018 osebno zglasil v Knjižnici in v razgovoru dejal, da odrejenega dela čiščenja plesni iz knjižničnih polic kljub ustrezni zaščitni opremi ne bo opravljal, saj je alergik in je tako delo odklonil; nato pa na poziv probacijske enote ni dostavil zdravniškega potrdila, da je alergik in zato ne more opravljati del v Knjižnici). Poleg tega storilec ni prišel na razgovor na probacijsko enoto 28. 9. 2018, njegov izostanek pa ni bil upravičen, saj v opravičilu poslanem po elektronski pošti 27. 9. 2018 ob 14.24 uri ni uveljavljal (in je torej še manj izkazal), da se razgovora ne more udeležiti zaradi katerega iz v tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog taksativno naštetih razlogov, ki štejejo za opravičen izostanek (v "Izjavi osebe, vključene v probacijo" pa je bil seznanjen, da mora pravočasno sporočiti morebitno odsotnost, pri čemer se za opravičen izostanek šteje: bolezen ali bolnišnično zdravljenje, dalj časa načrtovana službena obveznost ali smrt ožjega družinskega člana, in da mora za svoje navedbe predložiti dokazila), temveč je navedel le, da se za 28. 9. 2018 opravičuje in ne bo mogel priti na razgovor, zato bo prišel 3. 10. 2018. Navedeno storilčevo ravnanje (neupravičen izostanek in enostranska določitev termina za razgovor na probacijski enoti 3. 10. 2018) in njegovo obnašanje 3. 10. 2018 na Centralni enoti UPRO, Glinškova ulica 3, Ljubljana in na Probacijski enoti Ljubljana ter ravnanje 4. 10. 2018, kot izhaja iz razlogov sklepa (točka 4 obrazložitve), poročila probacijske enote in uradnih zaznamkov, pa tudi po oceni pritožbena sodišča nedvomno kaže na njegovo samovoljo in izigravanje (storilec je med drugim izkoristil dejstvo, da v Vrtcu niso imeli izkušenj in vedenja o predpisanem postopku oprave dela v splošno korist, da izvajalsko organizacijo izbere probacijska enota; da oseba, izvajalec sankcije in probacijska enota pred začetkom opravljanja dela sklenejo dogovor o opravljanju dela v splošno korist in da pred nastopom dela izvajalec sankcije osebo napoti na zdravstveni pregled) postopka nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist. Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da se ustavi izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk 21/2018 z dne 27. 8. 2018, utemljena in zakonita. Prav tako je glede na prvi odstavek 20. člena ZP-1 pravilna tudi odločitev, da se globa izterja prisilno.

10. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

11. Storilec s pritožbo ni uspel, zato bi moral na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, vendar je višje sodišče storilca upoštevajoč spisovne podatke (je nezaposlen, prijavljen je na Zavodu RS za zaposlovanje in je upravičen do denarne socialne pomoči) oprostilo plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

27.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep PRp 206/2020
• VSC Sklep PRp 94/2020
• VSK sklep PRp 10/2016