VSL Sklep IV Cp 2325/2019

Jedro

Pritožnica je želela spremembo stikov tako, da deklica med počitnicami kar petkrat ne bi imela stikov z očetom, in to kljub temu, da so čimbolj kontinuirani in neprekinjeni stiki med otrokom in tistim od staršev, pri katerem otrok ne živi, zagotovo v korist otroka. Stiki so že tako ali tako določeni v minimalnem obsegu, zato morajo potekati vsaj redno. Samo takšni stiki so namreč deklici v korist, kar vse izhaja tudi iz poročila centra za socialno delo o poteku stikov pod nadzorom. Deklica ima z očetom vzpostavljen dober odnos, na stikih ni izražala nikakršnih znakov stiske ali neugodnega počutja v odnosu do očeta. Dolžnost matere, ki ji je deklica zaupana v varstvo in vzgojo, je bila, da počitnikovanje deklice ustrezno prilagodi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je s sklepom z dne 22. 2. 2019 po uradni dolžnosti že izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike med hčerko strank postopka in njenim očetom - dolžnikom A. A., ki začasno potekajo vsako sredo med 15. in 16. uro v prostorih centra za socialno delo ob prisotnosti strokovnega delavca centra za socialno delo. Nasprotna udeleženka je 21. 6. 2019 podala predlog za spremembo oziroma dopolnitev začasne odredbe z dne 22. 2. 2019, v katerem je predlagala, da sodišče izdano začasno odredbo spremeni tako, da bo deklica lahko neprekinjeno preživljala počitnice na morju. Sodišče je predlog zavrnilo, ker mati niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da je začasna odredba nujna, da se zavarujejo koristi mladoletne deklice oziroma da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija mati, ki v obrazložitvi navaja, da je za stike, ki bi odpadli med počitnicami, ponudila nadomestne stike, ki jih oče ni sprejel. Pritožba meni, da je sodišče z zavrnitvijo dopolnitve izdane začasne odredbe poseglo v pravico pritožnice iz 54. člena Ustave, ki ji kot staršu nalaga, da vzdržuje, izobražuje in vzgaja svojo hči, kar zajema tudi omogočanje počitnic, ki so otroku v korist.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica nekritično prezre, da je sodišče o stikih med deklico in očetom že odločilo z začasno odredbo in jih omejilo na eno uro tedensko pod nadzorom centra za socialno delo. Pritožnica je želela spremembo stikov tako, da deklica med počitnicami kar petkrat ne bi imela stikov z očetom, in to kljub temu, da so čimbolj kontinuirani in neprekinjeni stiki med otrokom in tistim od staršev, pri katerem otrok ne živi, zagotovo v korist otroka. Stiki so že tako ali tako določeni v minimalnem obsegu, zato morajo potekati vsaj redno. Samo takšni stiki so namreč deklici v korist, kar vse izhaja tudi iz poročila centra za socialno delo o poteku stikov pod nadzorom. Deklica ima z očetom vzpostavljen dober odnos, na stikih ni izražala nikakršnih znakov stiske ali neugodnega počutja v odnosu do očeta.

5. Mati pozablja, da mora tisti od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim staršem. Dolžnost matere je bila, da počitnikovanje deklice ustrezno prilagodi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali.

6. Pritožbene navedbe so neutemeljene. In ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 455/2019
• VSL Sklep IV Cp 1050/2019
• VSL Sklep IV Cp 1622/2018