VSL Sklep II Cp 2246/2019

Jedro

Daljši čas zdravljenja je potreben, ker zdravila ob uvajanju potrebujejo čas petih tednov, da izrazijo svoje delovanje na bolezenske znake do te mere, da bo pritožnik sprejel druge oblike zdravljenja in bo sposoben pri njih sodelovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A.¹ omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I). Odločilo je še, da se pritožnika zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike do 23. 12. 2019 (II).

2. Pritožnik po zastopniku vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je doba zadržanja pritožnika v oddelku pod posebnim nadzorom, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, predolga. Pritožnik se je takoj po sprejemu umiril, ob zaslišanju in na naroku je bil miren in sposoben normalnih socialnih interakcij. Pritožnik zato predlaga pritožbenemu sodišču, da določi primernejšo dobo zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Prvi odstavek 48. člena ZDZdr pa določa, če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

5. Izvedeni dokazni postopek potrjuje, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje pritožnika v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve, prav tako pa tudi, da je sodišče prve stopnje določilo primerno dobo zadržanja pritožnika v tem oddelku, čeprav pritožnik po sprejemu v psihiatrično bolnišnico in ob zaslišanju ni bil več agresiven. Pri pritožniku gre za poslabšanje paranoidne shizofrenije z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami, zaradi česar sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja hudo moteni. Zaradi takšnega bolezenskega stanja ogroža svoje bližnje, kar se je dogajalo tudi v preteklosti. Zaradi fizičnega nasilja nad očetom je bil pritožnik tudi pripeljan v psihiatrično bolnišnico. Pritožnik odklanja zdravljenje in zdravila, kar pa ni njegova voljna in zavestna odločitev, ker po mnenju izvedenke takšne odločitve glede na njegovo zdravstveno stanje ni sposoben sprejeti. Po mnenju izvedenke pritožnik potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar pa je glede na zdravstveno stanje pritožnika mogoče izvesti le z njegovim zadržanjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v trajanju štirih tednov. Daljši čas zdravljenja je potreben, ker zdravila ob uvajanju potrebujejo čas petih tednov, da izrazijo svoje delovanje na bolezenske znake do te mere, da bo pritožnik sprejel druge oblike zdravljenja in bo sposoben pri njih sodelovati. Potek predhodnega zdravljenja je pokazal, da ob jemanju zdravil pritožnik doseže ugodno stanje brez bolezenskih znakov in je zanj zdravljenje smiselno. Brez zdravljenja pa bi se po mnenju izvedenke pritožnikova bolezen poglabljala, pri tem pa bi pod vplivom bolezni ogrožal druge. Glede na te ugotovitve izvedenke, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi trajanje zadržanja pritožnika v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

6. Sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju pritožnik.

Datum zadnje spremembe:

22.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 911/2019
• VSL Sklep II Cp 2/2024
• VSL Sklep I Cp 1364/2023