VSL Sodba VII Kp 3051/2017

Jedro

Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca v smislu šeste alineje 144. člena ZKP. Oškodovanec namreč ni vedno tisti, ki poda kazensko ovadbo ali uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek. V konkretnem primeru bi lahko kazenski pregon na podlagi zavržene kazenske ovadbe nadaljeval dolžnik iz izvršilnega postopka.

Izrek

I. Ob obravnavanju pritožbe obdolženčevega zagovornika se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper

obdolženega A. A.

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je v izvršbi protipravno izterjal več, kot je bil kdo dolžan plačati, s tem, ko je na Okrajnem sodišču v Ljubljani v izvršilnem postopku pod opr. št. 01 In 000/2008, kot upnik A. A. s.p., ..., zoper dolžnika B. B. s.p., ..., od dolžnika protipravno izterjal znesek 15.498,00 EUR tako, da je potem, ko je dolžnik v svojem ugovoru z dne 3.12.2008 navajal, da je dolgovani znesek upniku že plačal in da dolžnik upniku ne dolguje ničesar več, podal po svojem pooblaščencu dne 16.2.2009 odgovor na ugovor dolžnika, v katerem je navajal, da je upnik dne 19.11.2007 umaknil izvršbo v zmoti, ker mu je dolžnik zagotovil, da bo še isti dan poravnal vse obveznosti po sklepu o izvršbi pod opr. št. In 000/2005, vendar pa tega dolžnik ni poravnal, zato ugovor dolžnika o poravnavi vseh obveznosti do upnika ne drži, poleg tega pa naj dolžnik ne bi predložil nobenega dokazila o plačilu dolga po sklepu o izvršbi ter da upnik ni želel sodišča obvestiti o tem, da dolžnik ni poravnal dolga po sklepu zaradi litispendence, nato pa je v ponovnem postopku pod opr.št. 01 In 000/2008 dne 29.5.2012 na Okrajno sodišče v Ljubljani podal odgovor na ugovor, v katerem je ponovno navajal, da dolžnik zneska 15.498,00 EUR ni plačal upniku, temveč družbi A. d.o.o. in da so navedbe dolžnika o poplačilu dolgovanega zneska neresnične in da je bil zato v zmoti podan umik prejšnje izvršbe pod opr.št. Ig 2003/000 ter v zmoti podana izjava upnika, da je dolžnik poravnal predmetno terjatev, čeprav je upnik ves čas vedel, da je C. B. v imenu in za račun dolžnika že dne 19.11.2007 plačala dolgovani znesek 15.498,00 EUR pomotoma na transakcijski račun A. d.o.o., pa je kljub temu v celoti vztrajal v izvršbi, ki je tekla pod opr. št. 01 In 000/2008 in tako tudi protipravno izterjal dolg, saj je C. B. za dolžnika dne 1.3.2013 na transakcijski račun upnika ponovno plačala znesek 15.498,00 EUR za storitve po računu št. 16/01 in ji A. A. zneska v višini 15.498,00 EUR nikoli ni vrnil, ampak je celotni svoj delež v družbi A. d.o.o. po dne 31.8.2012 vloženi tožbi zaradi neupravičene obogatitve s strani C. B., konec leta 2012 prenesel na novega lastnika, družba pa je bila leta 2014 izbrisana iz sodnega registra, vse z namenom, da protipravno pridobljenega plačila ne bi vrnil,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1.

II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se C. B. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 15.498,00 EUR napoti na pravdo.

III. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP mora oškodovanka kot tožilka C. B. povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora, s preizkusno dobo dveh let ter pod posebnim pogojem, da v roku 18 mesecev od pravnomočnosti sodbe povrne subsidiarni tožilki C. B. premoženjskopravni zahtevek v znesku 15.498,00 EUR. Odločilo je še, da je obdolženi dolžan C. B. plačati znesek 15.498,00 EUR. Obdolžencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. in 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po 373. členu ZKP s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti, podredno da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbo so odgovorili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti na podlagi pooblastila iz 383. člena ZKP ob odločanju o pritožbi obdolženčevega zagovornika sodbo sodišča prve stopnje spremenilo po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca.

5. Spisovno je razvidno, da je C. B. vložila zoper obdolženega A. A. obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1. Iz dejstvenega opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je razvidno, da naj bi v izvršilnem postopku 01 In 000/2008 kot upnik A. A. s. p., ..., od dolžnika B. B. s. p., ..., protipravno izterjal znesek 15.498,00 EUR tako, da je potem, ko je dolžnik v svojem ugovoru z dne 3. 12. 2008 navajal, da je dolgovani znesek upniku že plačal in da dolžnik upniku ne dolguje ničesar več, podal po svojem pooblaščencu 16. 2. 2009 odgovor na ugovor dolžnika, v katerem je navajal, da je upnik dne 19. 11. 2007 umaknil izvršbo v zmoti, ker mu je dolžnik zagotovil, da bo še isti dan poravnal vse obveznosti, česar pa ni storil, nato je v ponovnem postopku dne 29. 5. 2012 v isti izvršilni zadevi podal odgovor na ugovor, v katerem je ponovno navajal, da dolžnik zneska 15.498,00 EUR ni plačal upniku, temveč družbi A. d. o. o. Iz dejstvenega opisa nadalje izhaja, da naj bi C. B. v imenu in na račun dolžnika 19. 11. 2007 plačala dolgovani znesek 15.498,00 EUR pomotoma na transakcijski račun A. d. o. o. Upnik (v predmetnem postopku obdolženi A. A.) je kljub temu vztrajal pri izvršbi, zato je C. B. za dolžnika dne 1. 3. 2013 na transakcijski račun upnika ponovno plačala znesek 15.498,00 EUR, A. A. pa ji tega zneska ni vrnil.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvršilni postopek tekel zoper dolžnika B. B. s. p. Spisovno je razvidno, da je C. B. sicer žena dolžnika B. B., vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da kljub dejstvu, da je obdolženemu A. A. v izvršilnem postopku znesek, ki ga je obdolžencu dolgoval njen mož B. B. iz naslova neporavnanih obveznosti B. B. s. p., plačala, ni upravičena tožilka. Spisovno ni razvidno, da bi jo B. B. s. p. pooblastil za plačilo dolga niti za vložitev obtožnega predloga. Oškodovanec kot tožilec je namreč upravičeni tožilec za tista kazniva dejanja, za katera je sicer določeno, da se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar pa pristojni državni tožilec iz kakršnegakoli razloga storilca ne preganja¹. Po določbi šeste alineje 144. člena ZKP izraz oškodovanec označuje tistega, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 216. člena KZ-1 je oškodovanec tisti, ki je dolžnik v izvršilnem postopku. Torej v konkretnem primeru B. B. s. p. Spisovno je sicer razvidno, da je C. B. po pooblaščencih, odvetnikih Odvetniške pisarne D. d.o.o. iz ... podala kazensko ovadbo zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1. Kazensko ovadbo je okrajni državni tožilec zavrgel s sklepom KT/000/2014 z dne 22.12.2016, ki je bil vročen C. B., skupaj s pravnim poukom v smislu prvega odstavka 60. člena ZKP.

7. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca v smislu šeste alinee 144. člena ZKP. Oškodovanec namreč ni vedno tisti, ki poda kazensko ovadbo ali uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek. V konkretnem primeru bi lahko kazenski pregon na podlagi zavržene kazenske ovadbe nadaljeval dolžnik iz izvršilnega postopka, torej B. B. s. p. Ob izostanku pooblastila za zastopanje dolžnika B. B. s. p., C. B. ni upravičena tožilka v smislu prvega odstavka 60. člena ZKP. Upoštevaje določbo prvega odstavka 61. člena ZKP sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pregon prevzela oseba, ki ni upravičeni tožilec. Sodišče prve stopnje je s tem, ko obtožnega predloga C. B. ni zavrglo, kršilo temeljno načelo kazenskega postopka - načelo akuzatornosti (19. člen ZKP), s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Glede na povedano je sodišče druge stopnje na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 394. člena ZKP po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zoper obdolženca iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožni predlog oškodovanke kot tožilke C. B. zavrglo. Glede na odločitev, ki jo je sprejelo, pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika ni presojalo.

9. Odločba o napotitvi oškodovanke kot tožilke na pravdo temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, odločba o stroških pa na drugem odstavku 96. člena ZKP.

-------------------------------
¹ Prim. Horvat, Š. Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 50.

Datum zadnje spremembe:

18.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 54139/2018
• VSM Sklep IV Kp 27742/2016
• VSM sklep IV Kp 23403/2016