VSL Sklep I Cp 1292/2019

Jedro

Ker za odločanje o prestavitvi trase služnostne poti pristojnost sodišča prve stopnje ni podana, to sodišče o predlogu predlagatelja za prestavitev služnostne poti utemeljeno ni odločalo, temveč je predlagatelja pravilno napotilo na vložitev tožbe v pravdnem postopku. V primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala (drugi odstavek 225. člena SPZ). Ker po delitvi parcele *465 novo nastala parcela 866 predstavlja zemljišče pod stavbo, parcela 885 pa zemljišče okoli stavbe, se stvarna služnost poti tako izvršuje zgolj na parceli 885.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se parcela *465 k. o. X, katere zemljiškoknjižna lastnika sta predlagatelj D. D. do 2/3 in nasprotni udeleženec M. M. do 1/3, razdruži z vzpostavitvijo etažne lastnine, in sicer:

- da se parcela ID znak 0000 *465 razdeli v parcelo 866 (zemljišče pod stavbo ID 73, v izmeri 127 m2) z ID znakom parcela 0000 866, in v parcelo št. 855 (pripadajoče zemljišče okoli stavbe ID 73, v izmeri 405 m2), z ID znakom parcela 0000 885;

- da se na stavbi št. 73 (ki je že evidentirana v evidencah GURS), stoječi na parceli ID znak 0000 866, vzpostavi etažna lastnina: s stavbo ID znak 000-73, na naslovu Ulica 6, ..., s posameznim delom ID znak 0000-73-1, stanovanje v 3. etaži, v izmeri 119,7m2, last M. M., in s posameznim delom ID znak 0000-73-2, stanovanje v 1. in 2. etaži, v izmeri 181,6m2, last D. D.;

- da predstavlja splošni skupni del parcela 886, k. o. X, zemljišče pod stavbo, ki je v lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov, in sicer: z ID znakom 0000-73-1 do 1197/3013 in z ID znakom 0000-73-2 do 1816/3013;

- da predstavlja splošni skupni del parcela št. 885, k. o. X, pripadajoče zemljišče okoli stavbe ID znak 000-73, last vsakokratnih lastnikov posameznih delov, in sicer z ID znakom 000-73-1 do 1197/3013, z ID znakom 000-73-2 do 1816/3013. Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb z dne 28. 1. 2019, skica terenske meritve z dne 10. 12. 2018 in tehnično poročilo z dne 28. 1. 2019 izvedenca mag. C. C. pa so sestavni del tega sklepa (I. točka izreka).

Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Skupne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sklepa o priznanju stroškov izvedencu C. C., pa nosi predlagatelj v višini 2/3, nasprotni udeleženec pa 1/3 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se laično pritožuje predlagatelj. Graja odločitev sodišča, ker parcele *465 ni razdelilo na tri dele, kot sta jo razdelila M. K. in F. K. ter zato, ker sodišče ni potrdilo trase skupne in služnostne poti, potekajoče po robu parcele *465 ob sosednji parceli 833, ki sta jo določila F. K. in M. K. Sodišče je napačno odločilo, da predstavlja parcela 885, k. o. X, splošni skupni del, to je pripadajoče zemljišče okoli stavbe ID znak 0000-73. Ponavlja svoje navedbe, podane pred sodiščem prve stopnje, da naj bi njegova pravna prednika parcelo *465 razdelila na tri dele, pri čemer sta s skupno in služnostno potjo obremenila le jugozahodni del parcele ob sosednji parceli 833. Sklicuje se na darilno pogodbe z dne 19. 5. 1971, prilogo 1, skico 2. Potek služnostne poti dokazujeta skica 2 in skica 3. Pravni prednik predlagatelja je tudi zemljišče okoli stavbe določno razdelil, in sicer so pravni predniki nasprotnega udeleženca dobili 1/3 tega zemljišča, na katerem so zgradili prizidek. Za parcelo 885, k. o. X, ki jo je ustanovilo sodišče in predstavlja zemljišče okoli stavbe, ki ne predstavlja zazidljivega zemljišča, ne veljajo pravila OPN MOL, saj 25. člen OPN MOL velja zgolj za gradbene parcele. Predlagatelj zahteva, da sodišče upošteva potek obstoječe služnostne poti, tj. od vrat na meji s parcelo 259 do vrat na meji s parcelo 244/1, in da ta del ostane v skupni uporabi, ostalo zemljišče okoli stavbe pa naj razdeli glede na dosedanjo rabo. Predlaga, da pritožbeno sodišče uradno potrdi razdelitev parcele *465 na tri dele, kot sta jo podarila F. K. in M. K. z darilno pogodbo, prilogo 1 in skicama 2 in 3, ter uradno potrdi traso skupne in služnostne poti po jugovzhodnem robu parcele *465 ob sosednji parceli 833, kot sta jo ustvarila in podarila M. F. in F. K. s skicama 2 in 3 ter pogodbo o služnostni pravici v prilogi 5. Upošteva naj tudi celotno razdelitev in obremenitev parcele *465, kot jo je izdelal F. K. v pooblastilu z dne 18. 5. 2002.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj se zoper vzpostavitev etažne lastnine na stavbi ID znak 73 ne pritožuje. Pritožuje pa se zoper odločitev, da se parcela *465, k. o. X, razdeli na dve parceli, in sicer na parceli 866, ki predstavlja zemljišče pod stavbo ID 73 v izmeri 127 m2 in na parcelo 885, ki predstavlja zemljišče okoli stavbe ID 73 v izmeri 405 m2. Ne strinja se z odločitvijo, da parcela 885 predstavlja splošni skupni del, pripadajoče zemljišče okoli stavbe ID 73, ki je v lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov z ID znakom 0000-73-1 do 1197/3013 in 0000-73-2 do 1816/3013. Meni, da sta pravna prednika M. K. in F. K. v naravi določno razdelila zemljišče okoli stavbe na dva dela tako, da 1/3 zemljišča pripada nasprotnemu udeležencu, 2/3 zemljišča pa predlagatelju.

6. Pritožbeni očitek, da sta M. K. in F. K. ob darovanju 1/3 stanovanjske hiše svoji hčerki B. B. razdelila tudi zemljišče okoli stavbe, ni utemeljen. Kot je pravilno in natančno obrazložilo sodišče prve stopnje, navedeno ne izhaja iz darilne pogodbe z dne 31. 5. 1973, niti iz kupoprodajne pogodbe iz leta 2002, ki jo je predlagatelj sklenil s F. K. Iz slednje namreč izrecno izhaja, da je predlagatelj kupil solastniški delež do 2/3 na celotni nepremičnini, ki v naravi predstavlja celotno pritličje in celotno prvo nadstropje s sorazmernim solastniškim deležem na skupnih delih, napravah in zemljišču stavbe. Zato kupoprodajna pogodba obstoja dogovora o delitvi zemljišča ne potrjuje. Zakaj navedeni zaključek, za katerega se zavzema pritožba, ne izhaja niti iz prilog niti iz pooblastila z dne 18. 5. 2002, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo v 15. in 16. točki obrazložitve. Pritožbene navedbe, ki navedeno izpodbijajo, zato niso utemeljene.

7. Ker niti darilna pogodba z dne 31. 5. 1971 niti kupoprodajna pogodba iz leta 2002 obstoja dogovora o delitvi zemljišča okoli stavbe ne potrjujeta, je zaključek sodišča prve stopnje, da zemljišče okoli stavbe do prodaje predlagatelju ni bilo razdeljeno, pravilen. Posledično so nerelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na veljavnost pravil OPN MOL, s čimer je sodišče prve stopnje še dodatno utemeljilo odsotnost podanosti pogojev za fizično delitev zemljišča okoli stavbe.

8. Da po parceli *465, ki je bila predmet delitve, poteka služnostna pot, med udeležencema ni sporno. Navedenemu pritrjuje tudi izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je na parceli *465, k. o. X, na podlagi pogodbe o služnostni pravici z dne 30. 3. 1994, vknjižena služnostna pravica vožnje in pešpoti v korist vsakokratnega lastnika parcele 244, k. o. X. Med udeleženci postopka pa je sporna trasa služnostne poti, kar izhaja iz izpovedbe lastnika gospodujočega zemljišča A. K., in nasprotnega udeleženca M. M. Ker za odločanje o prestavitvi trase služnostne poti pristojnost sodišča prve stopnje ni podana, to sodišče o predlogu predlagatelja za prestavitev služnostne poti utemeljeno ni odločalo, temveč je predlagatelja pravilno napotilo na vložitev tožbe v pravdnem postopku. V primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala (drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ker po delitvi parcele *465 novo nastala parcela 866 predstavlja zemljišče pod stavbo, parcela 885 pa zemljišče okoli stavbe, se stvarna služnost poti tako izvršuje zgolj na parceli 885.

9. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bile pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11. Na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 nosita udeleženca v nepravdnem postopku vsak svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

17.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3107/2010
• VSL sklep II Cp 534/2010
• VSK sklep Cp 17/99