VSL Sklep I Cp 2284/2019

Jedro

Poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije) po ZGD-1 ne pomeni ovire za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP).

Ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, je večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja).

Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo, a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki postopka sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (s stroškovno posledico). Uvodoma navaja, kako naj bi sodišče prve stopnje odločilo in kaj izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pojasnilo sodišča češ, da naj predlagatelj v ničemer ne bi pojasnil trditev o tem, zakaj v primeru obsežne prenove nepremičnin nasprotnega udeleženca nihče ne bi mogel več oceniti višine primerne denarne odpravnine na dan 31. 8. 2018, je evidentno zavajajoče in predvsem nepravilno. Sodišče je praktično v celoti prepisalo trditve nasprotnega udeleženca, brez da bi se hkrati opredelilo tudi do nasprotujočih trditev predlagatelja iz njegovih pripravljalnih vlog. Poudarja, da je predvsem v svoji pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2019 natančno pojasnil, da nikakor ne držijo trditve nasprotnega udeleženca na 4. strani odgovora z dne 2. 4. 2019. Nasprotni udeleženec (s tem pa tudi naslovno sodišče) namreč evidentno spregleda, da se vrednost delnice nasprotnega udeleženca ne more ocenjevati na tako poenostavljen način, kot to slednji zatrjuje. Pri ocenjevanju vrednosti delnice nasprotnega udeleženca se ne more zgolj na poenostavljen način primerjati vrednosti nepremičnine (na kateri stoji stavba Hotela) pred in po obnovi hotelske stavbe, saj ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja ni enako ocenjevanju vrednosti nepremičnine. Vrednost hotelske stavbe bo zaradi dejstva njene prenove nedvomno višja, kar pa avtomatično ne pomeni, da bo tudi vrednost delnice nasprotnega udeleženca višja v povsem enakem razmerju. Proces vrednotenja delnic družbe je kompleksen proces, pri čemer pa lahko obnova določene nepremičnine zelo različno vpliva na vrednost delnice družbe, katera načrtuje obnovo takšne nepremičnine. Tudi v nadaljevanju pritožnik omenja navedbe, podane v vlogi z dne 19. 4. 2019. Poudarja, da vpliv prenove nepremičnine na vrednost delnice družbe ni zgolj goli matematični „prenos“ zvišanja vrednosti nepremičnine na vrednost delnice družbe, da torej ni nujno, da se vrednost delnice družbe poviša v enakem razmerju, kot se je povišala vrednost nepremičnine. Na vrednost delnice družbe naj bi poleg zvišanja vrednosti nepremičnine vplivali tudi bodoči (pozitivni) učinki iz naslova večjega obiska hotelske stavbe in višje cene storitve, ki jo povzroči izboljšana hotelska ponudba. Tako ne držijo trditve nasprotnega udeleženca in (sodišča prve stopnje), da naj bi bilo „ob obnovi, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vsako delo natančno popisano in bo torej mogoče v vsakem trenutku ovrednotiti spremembo vrednosti nepremičnine“. Sodni izvedenec mora imeti za primerjavo vrednosti nepremičnine v dveh različnih obdobjih na voljo tudi podatke in informacije, kakšno je bilo stanje pred izvedeno obnovo objekta, saj mora v nasprotnem primeru o takšnem stanju zgolj špekulirati in ugibati. Iz podatkov o obstoječem stanju hotelskega objekta, torej stanja pred obnovo, zato noben sodni izvedenec ne bo mogel oceniti, za koliko se je vrednost nepremičnine dejansko povišala. Sklicevanje nasprotnega udeleženca (in sodišča) na „letno poročilo in računovodsko dokumentacijo“ je zavajajoče in nepravilno, saj se tozadevna dokumentacija nikjer ne ukvarja z obstoječim stanjem nepremičnine, kjer stoji hotelski objekt nasprotnega udeleženca, pri čemer dokumentacija tudi ne vsebuje nobene cenitve tozadevne nepremičnine. Glede razlogov sodišča v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarja, da dejstvo, da je za določanje primerne denarne odpravnine predviden poseben nepravdni postopek, ne pomeni, da bi bil predmetni predlog zavarovanja dokazov zato neutemeljen (kar v nadaljevanju dodatno pojasnjuje ob sklicevanju na prvi odstavek 609. člena ZGD-1). V zvezi z navedbami sodišča prve stopnje o sklepu o izključitvi manjšinskih delničarjev in njegovem vpisu v sodni register pa navaja, da se je zoper njega pritožil, da je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Posledično tudi ni mogel začeti rok za vložitev predloga za sodni preizkus denarne odpravnine.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi je potrebno pritožniku o napačnosti naziranja sodišča prve stopnje (glej 9. in 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da predlagatelj iz razloga, ker je po ZGD-1¹ predviden poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije),² nima pravnega interesa za predmetni postopek oziroma da bi ta okoliščina pomenila oviro za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP³), kot je to v konkretnem primeru tudi storil. Ta dva postopka se namreč v ničemer ne izključujeta. Predlagatelj namreč trdi, da naj bi bilo zaradi bodočih (dejanskih) okoliščin to kasnejše (v posebnem/temu namenjenem postopku) ugotavljanje onemogočeno. Prav za takšne primere pa je predviden institut (postopek) zavarovanja dokazov.

6. Vendar pa je sodišče prve stopnje obenem izpostavilo razloge, zaradi katerih predlog za zavarovanje dokazov, ki ga je predlagatelj utemeljeval z bojaznijo, da izdelava izvedeniškega mnenja o vrednosti delnice po končani prenovi Hotela ne bo več mogoča, tudi sicer ni utemeljen. V tem okviru je izpostavilo dva (ključna) sklopa razlogov. Tako je pravilno pojasnilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja). Skratka gre za postopanje (ugotavljanje), ki je povsem običajno.⁴ Še pomembnejša pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj sploh ni podal ustreznih razlogov oziroma ni uspel konkretno pojasniti utemeljenosti bojazni (nevarnosti), da predmetnih dokazov kasneje ne bo mogoče izvesti, ampak je (kot poudarja omenjeno sodišče) svoje v tem oziru podane trditve postavil kot dejstvo.⁵ Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo,⁶ a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe, ki pa so v predmetni zadevi izostale.⁷

7. Predlagatelj tem zaključkom (o neustreznosti z njegove strani podanih trditev) nasprotuje in se v veliki meri ponovno sklicuje (zgolj) na navedbe, ki jih je v postopku na prvi stopnji podal v vlogi z dne 19. 4. 2019. V tem okviru so bile z njegove strani podane načelne trditve, ki na splošni ravni držijo,⁸ a za ugoditev podanemu predlogu ne zadostujejo. Tudi v pritožbi ne uspe ustrezno (konkretno) pojasniti, zakaj prav zaradi (konkretnih) značilnosti obravnavanega primera oziroma predvidene prenove Hotela kasnejše izvajanje dokazov, namenjeno določitvi odškodnine (ugotavljanju vrednosti delnice) na dan 31. 8. 2018 ne bo možno. Okoliščina, da naj bi (bo) prišlo do prenove hotela, namreč sama za sebe še ne pomeni, da bo to onemogočeno. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem upravičeno izpostavlja, da je potrebno ob predvideni obnovi pridobiti ustrezna dovoljenja, narediti ustrezen popis del, tako da bo evidentirano obstoječe stanje in vsa predvidena dela (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožba tem ugotovitvam nasprotuje,⁹ vendar (tudi v tem okviru) ne uspe konkretno (prepričljivo) pojasniti, zakaj ugotavljanje dejanskega stanja na relevanten datum oziroma določitev višine ustrezne odmene (po morebitni prenovi hotela) ne bo več možna. Na načelni ravni (sicer pravilno) ugotavlja, da mora imeti sodni izvedenec za primerjavo vrednosti nepremičnine v dveh različnih obdobjih na voljo tudi podatke in informacije, kakšno je bilo stanje pred izvedeno obnovo objekta (in da mora v nasprotnem primeru o takšnem stanju zgolj špekulirati in ugibati), a (spet) nič več od tega. Ne poda namreč nobenih konkretnih (obrazloženih) trditev (pojasnil), zakaj takšna primerjava (zaradi njenih konkretnih značilnosti) prav v obravnavani zadevi kasneje ne bo prišla več v poštev.¹⁰ Ker njegovemu predlogu že iz omenjenih razlogov ni bilo moč slediti (kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno obrazložilo), se to sodišče do ostalih pritožbenih trditev (očitkov) ni posebej opredeljevalo.¹¹

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi nasprotni udeleženec sam nosi svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006, s kasnejšimi spremembami.
² Glej 50. v zvezi s 388., drugim odstavkom, 1. točko tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. členom ZGD-1.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Pri čemer predstavlja letno poročilo, ki ga sodišče prve stopnje v tem oziru (skupaj s podatki, ki naj bi iz njega izhajali) izpostavlja, zgolj eno od (za takšno ugotavljanje) relevantnih okoliščin (podlag).
⁵ Takšnih neustreznih trditev pa ni moč vsebinsko presojati (v zvezi s pritožnikovim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih trditev).
⁶ Glej tudi V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 530, in VSL sklep II Cp 2987/2009 z dne 16. 11. 2009.
⁷ Glej npr. sklep tega sodišča I Cpg 1882/2014 z dne 4. 12. 2014.
⁸ Gre npr. za trditve, da ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja ni enako ocenjevanju vrednosti nepremične; da je proces vrednotenja delnice kompleksen pojav, pri čemer lahko obnova določene nepremičnine zelo različno vpliva na vrednost delnice družbe, ki takšno obnovo načrtuje; da vpliv prenove nepremičnine na vrednost delnice družbe ni zgolj goli matematični „prenos“ zvišanja vrednosti nepremičnine na vrednost delnice družbe (da ni nujno, da se vrednost delnice družbe poviša v enakem razmerju, kot se je povišala vrednost nepremičnine) in da na vrednost delnice družbe poleg zvišanja vrednosti nepremičnine vplivajo tudi bodoči (pozitivni) učinki iz naslova večjega obiska hotelske stavbe in višje cene storitve, ki jo povzroči izboljšana hotelska ponudba; da je morebitna sprememba vrednosti nepremičnine močno odvisna od obstoječega stanja določene nepremičnine.
⁹ Zgolj na splošno ugotavlja (brez da bi jasno zatrjeval, da takšnih podatkov v konkretnem primeru ni oziroma jih ne bo moč pridobiti, kot tudi zakaj ne), da brez podatkov o obstoječem stanju hotelskega objekta (stanja pred obnovo) noben sodni izvedenec ne bo mogel oceniti, za koliko se je vrednost nepremičnine dejansko povišala.
¹⁰ Hipotetično (posplošeno) navajanje, da izvedenec primeroma ne more vedeti, ali je bila prejšnja oprema hotela dotrajana do te mere, da sploh več ni bila uporabna, ali pa si je večinski lastnik (in poslovodstvo) družbe Hotela d.o.o. zaželelo nekoliko modernejšo opremljenost hotelske stavbe, oziroma da izvedenec ne bo mogel vedeti, ali so bila morebitna gradbena dela potrebna iz razloga, ker je na objektu že nastajala škoda ali pa je šlo ponovno zgolj za estetsko preureditev stavbe in modernizacijo gradbenih elementov stavbe, takšnih potrebnih (konkretnih) trditev ne predstavlja.
¹¹ Konkretno do očitkov zoper ugotovitve sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o tem, da naj bi rok za vložitev predloga za sodni preizkus denarne odpravnine že začel teči in da naj bi bil s strani delničarja A. d.o.o. tudi že vložen.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2091/2019
• VSL sodba II Cpg 20/2017
• VDSS sklep Psp 170/2015