<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1772/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1772.2019
Evidenčna številka:VSL00029987
Datum odločbe:04.12.2019
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Irena Veter (poroč.), Matjaž Voglar
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
Institut:določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedensko mnenje - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro

Jedro

ZVEtl-1 omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v II. in III. točki izreka glede parcele 433/6, k. o. ...) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam glede zemljišča s parc. št. 362, k. o. ... izloči in vodi pod novo opravilno številko (I. točka izreka). Ugotovilo je, da skupno pripadajoče zemljišče k stavbam z naslovi: P. ulica 22 v L., ID št. 000-4232, ki stoji na parc. št. 369/4 k. o. ..., P. ulica 24 v L., ID št. 000-4233, ki stoji na parc. št. 369/5 k. o. ... in P. ulica 26 v L., ID št. 000-522, ki stoji na parc. št. 369/8 k. o. ..., predstavljata zemljiški parceli št. 369/2 in 433/6, obe k. o. 000 ter da sta navedeni zemljiški parceli v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavb z identifikacijskimi številkami 000-4232, 000-4233 in 000-522 (II. točka izreka). Odredilo je, da se navedeni zemljiški parceli v vrstnem redu zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča vpišeta v zemljiško knjigo kot skupna dela stavb z ID številkami 000-4232, 000-4233 in 000-522 (III. točka izreka).

2. Prva nasprotna udeleženka se pritožuje proti sklepu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se zavrne predlog predlagateljev za ugotovitev pripadajočega zemljišča na parceli 433/6, k. o. ..., podrejeno pa sklep v celoti razveljavi. Navaja, da je bila za predmetno stavbo že izdana upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, ki je določila, da skupno funkcionalno oziroma sedaj pripadajoče zemljišče predstavlja dvorišče v izmeri 318 m2 na parc. št. 369/2, k. o. ... . Sodišče bi moralo upoštevati, da odločba ne zajema dela zemljišča na zahodni strani objekta, ki je v naravi zelenica med objektom in javnim pločnikom. Ta pas zelenice glede na prostorske akte, ki so veljali po izgradnji, ni predstavljal pripadajočega zemljišča, ampak je bil predviden kot del javne ceste. Prostorskih aktov iz časa gradnje izvedenka v arhivu ni našla. Prav dejstvo, da v odločbi o ugotovitvi funkcionalnega zemljišča zelenica oziroma pas zemljišča ob zahodnem delu stavbe ni bila določena oziroma predvidena kot funkcionalno zemljišče, dokazuje, da v prostorskih aktih iz časa gradnje to zemljišče ni bilo predvideno oziroma določeno kot funkcionalno oziroma sedaj pripadajoče zemljišče k stavbam. Sodišče je odločitev utemeljilo zgolj na podlagi domnev in ugibanj izvedenke. Tudi morebitna pretekla redna raba te zelenice ob zahodnem delu stavb ne more biti tista podlaga, zaradi katere bi se določilo pripadajoče zemljišče. Pri tem zemljišču vpisano zaznambo javnega dobra bi moralo sodišče upoštevati, ne pa, da navaja morebitno bodoče ravnanje kogarkoli v zvezi z zahtevo za razveljavitev javnega dobra. Navedbe v zvezi z lastninsko pravico na parceli 433/4, k. o. ... je nasprotna udeleženka podala. Lastninsko pravico na tej parceli oziroma zemljišču je pridobila na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona oziroma odločbe državnega organa. Zato bi moralo sodišče zavrniti zahtevo predlagateljev za parcelo 433/6 k. o. ... .

3. Predlagatelji niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da parcela 433/6, k. o.... predstavlja (skupaj s parcelo 369/2, k. o. ..., o kateri je že pravnomočno odločeno) skupno pripadajoče zemljišče k stavbam P. ulica 22, 24 in 26 v L., temelji na sledečih ugotovitvah: pripadajoče zemljišče v tem postopku se določa za stavbe na P. ulici 22, 24 in 26 v L., ki so v času načrtovanja oziroma izgradnje (leta 1957) predstavljale eno stavbo z nazivom objekt blok IV; parcela 433/6, k. o. ..., je v naravi zelenica in predstavlja pas zemljišča na zahodni strani med objektom in javnim pločnikom; zelenico ves čas uporabljajo in vzdržujejo etažni lastniki stavb, gre za zeleni pas, ki objekt ločuje od javne površine in omogoča odmik stavbe od javne asfaltirane ceste; v kasnejših prostorskih aktih je bilo navedeno zemljišče predvideno kot del javne ceste in je na njem vpisana zaznamba javnega dobra; širitev ceste na ta del zemljišča nikoli ni bila izvedena.

6. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo pravno podlago za odločitev, ki je v določbah ZVEtL-1.1 Merila, po katerih sodišče ugotavlja obseg pripadajočega zemljišča, določa 43. člen, definicijo pripadajočega zemljišča ter skupnega pripadajočega zemljišča pa 42. člen. Pri tem se šteje, da je zemljišče, ki ga sodišče kot pripadajoče zemljišče ugotovi po kriterijih iz 43. člena, last lastnika stavbe, če ni dokazano drugače (44. člen ZVEtL-1).

7. Prvostopenjsko sodišče je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča glede sporne parcele 433/6, k. o. ..., pravilno uporabilo v zakonu naštete kriterije. Kljub temu, da jih ZVEtL-1 določa zgolj primeroma in ne več po metodi izključevanja,2 je bilo vendarle v okoliščinah konkretnega primera prav načrtovanje v prostorskih aktih iz časa gradnje po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. Glede tega so ugotovitve izvedenke urbanistične stroke nedvoumne in celovite, zato je na njeno pisno mnenje in dopolnitev prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo odločitev. Izvedenka je v mnenju izpostavila, da je moral biti blok IV, ki sedaj predstavlja sporne stavbe, po arhivskem gradivu iz časa načrtovanja in izgradnje na zahodni strani od javne ceste oziroma regulacijske linije odmaknjen 3 m. Regulacijska linija omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi. Po mnenju izvedenke je bilo sporno zemljišče, sedaj (po parcelaciji) parcela 433/6, k. o. ..., ki predstavlja zelenico med javnim pločnikom in blokom IV ter jaške ob posameznih oknih kleti objekta, namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe in tako ni bilo namenjeno javni splošni rabi. Ugotovitve izvedenke temeljijo med ostalim na preverjanju odmikov predmetnih stavb od javnega pločnika in na tej podlagi je izvedenka ugotovila, da je bil blok proti ostalim zemljiščem načrtovan z najmanjšim odmikom 4 m od posestnih meja, zato je območje znotraj posestnih meja predstavljalo zemljišče za potrebe redne rabe bloka, in sicer v smislu možnosti izvedbe dvorišča, dovoza kuriva, manipulacije, možnosti izvedbe emisijske zamejitve, dostopa, oskrbe itd. Navedeno pomeni, da gre za zelenico, ki objekt tudi funkcionalno ločuje od javne površine (po ugotovitvah ogleda in fotografijah v izvedenskem mnenju gre za ozek pas zelenice, ki poteka vzdolž roba stavbe do javnega pločnika). Ker zelenico uporabljajo in vzdržujejo ves čas etažni lastniki stavb, sta podana tudi dopolnilna kriterija iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki sprejeto odločitev še dodatno potrjujeta.

8. Pritožnica neutemeljeno v pritožbi poudarja pomen upravne odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča, ki jo je izdala takratna UE ... 16. 10. 1998 in ki določa kot skupno funkcionalno zemljišče k stavbam P. 22, 24 in 26 zgolj parcelo 369/2, k. o. ..., ne zajema pa tudi parcele 433/6, k. o. ..., torej sporne zelenice ob stavbi na zahodni strani objekta. Drugi odstavek 43. člena ZVEtL-1 določa domnevo, da se za pripadajoče zemljišče šteje tisto zemljišče, ki je bilo kot tako določeno z upravno odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele stavbe, če se z uporabo meril po prvem odstavku tega člena ne dokaže drugače. Zakon torej omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča. Ta domneva je bila ob uporabi meril iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 izpodbita, kot izhaja iz gornje obrazložitve.

9. Tudi v ostalem so neutemeljene pritožbene navedbe, da za tak obseg pripadajočega zemljišča, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko zemljišče, torej tudi za parcelo 433/6, k. o. ..., ni podlage, ker je potrebno upoštevati prostorske akte iz časa po izgradnji stavbe. Kot je bilo že zgoraj poudarjeno, ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh meril in v tem okviru je prvostopenjsko sodišče izhajalo najprej iz prostorskih aktov, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, saj ta kriterij še vedno predstavlja izhodišče za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, ob hkratni uporabi ostalih meril. Merilo iz 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki se nanaša na prostorske akte, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču, praviloma ne more predstavljati samostojne podlage za določitev obsega pripadajočega zemljišča.3 Nadalje tudi ne drži, kar trdi pritožba, da niti izvedenki niti sodišču niso bile poznane vsebine prostorskih aktov ob izgradnji, saj je izvedenka v mnenju dostopne prostorske akte navedla in v bistvenem delu v mnenju povzela. Da naj bi izvedensko mnenje temeljilo zgolj na domnevah in ugibanjih izvedenke urbanistke, tudi ni res. Njeno mnenje je izčrpno in prepričljivo obrazloženo. Nestrinjanje pritožbe z mnenjem izvedenke zato ne omaje zaključka sodišča, da tudi zelenica na parceli 433/6, k. o. ... pripada stavbam predlagateljev. Končno je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, da vpis zaznambe javnega dobra na odločitev nima vpliva. O tem se je že izrekla dosedanja sodna praksa;4 tudi ZVEtL-1 v določbi 54. člena omogoča razveljavitev upravne odločbe o razglašenem javnem dobru na pripadajočem zemljišču. Pritožnica končno tudi ne more uspeti s pavšalno trditvijo, da že parcela 369/2, k. o. ... zadošča za redno rabo stavbe.

10. Ker po presoji pritožbenega sodišča niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti ne, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, se zavrne pritožba in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.
2 V primerjavi s prej veljavnim Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. list RS, št. 45/08 s spremembami.
3 Glej Poročevalec DZ, predlog ZVEtL-1, komentar k 43. členu.
4 VSL I Cp 3289/14, VSL I Cp 251/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 43, 43/1, 43/1-4, 44

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MjQ4