VSL Sodba IV Cp 1506/2019

Jedro

Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev je pritrditi pritožnici, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno odtegnilo stroške za jezikovni tečaj v Angliji. Ti sicer niso nujni, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, gre pa vsekakor za koristno izrabo prostega časa predvsem glede na to, da ima tožnica pri tem predmetu v šoli težave.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da je toženec dolžan za preživljanje mld. A. A. od 25. 7. 2018 dalje plačevati preživnino v znesku 310 EUR mesečno ter, da se zneski v prvi do deveti alineji zvišajo za 28 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zvišalo preživnino za mld. A. A., ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 474/2008 z 18. 5. 2008 in zvišana s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 199/2011 s 24. 9. 2012, nazadnje usklajena po obvestilu CSD X. in Y. na znesek 154,97 EUR, od vložitve tožbe dalje na 282 EUR mesečno. V presežku, do zahtevane mesečne preživnine 570 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je obrazložitev sodišča prve stopnje neprepričljiva in pomanjkljiva, v določenih delih nelogična, v celoti pa neskladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP¹. Sodišče je samovoljno ocenilo, koliko bi povprečno stalo preživljanje 16-letnega dekleta, vse kar to presega, pa ne glede na podatke spisa, zavrnilo s sklicevanjem na slabe preživninske zmožnosti staršev. Zmotna je ugotovitev dejanskega stanja glede preživninske sposobnosti toženca. Neprerekano je bilo dejstvo, da ima toženec denarna sredstva v višini 91.400 EUR, ki jih je prejel kot kupnino za stanovanjsko hišo in vložil v kriptovalute. Iz dejstva, da je toženec vložil denar v kriptovalute in ima poleg redne zaposlitve tudi mizarsko delavnico, izhaja, da ima še več drugega premoženja, o katerem ni izpovedal. Prav tako toženec ni prerekal, da si privošči potovanja v tujino, dopuste na morju, v toplicah, smučanje in sicer za vsake praznike, počitnice in tudi vikende. Zmotna je ugotovitev sodišča, da imata starša preživninsko obveznost še do njene sestre M.. M. ima dohodke iz naslova dela pri študentskem servisu, ki se po višini približujejo dohodkom njenih staršev ter ima prihranke v višini 20.000 EUR, kar pomeni, da se je zmožna preživljati sama. Toženec za M. redne dohodke ve, pa ji kljub temu plačuje preživnino, kar posredno pomeni, da mu ta odhodek ne predstavlja pomembnega finančnega bremena. To kaže, da so preživninske zmožnosti toženca precej večje, kot jih ocenjuje sodišče. Zmoten je tako zaključek sodišča prve stopnje, da preživninske zmožnosti toženca niso nadpovprečne. Življenjski slog tožnice bi moral biti približno enak toženčevemu in življenjskemu slogu njene sestre M. Preživninske potrebe mladoletnih otrok ne pokrivajo le najosnovnejših življenjskih potrebščin, ampak mora biti zagotovljena tudi otrokova potreba po šolanju, razvedrilu ter na splošno uspešnem telesnem in psihičnem razvoju. Sodišče je brez vsake podlage omejevalo tožničine stroške za hrano in pijačo doma, obleko in obutev, higienske potrebščine, prostočasne dejavnosti, šport in športno opremo, praznovanje rojstnega dne. Iz računov v spisu je razvidno, da so ti stroški dejansko višji, kot jih ocenjuje sodišče. V nasprotju z življenjskimi dejstvi je zaključek sodišča prve stopnje, da ni potrebno vsak mesec kupiti nove tube zobne paste in ščetke. Pri ostalih higienskih potrebščinah je sodišče prezrlo, da gre za najstnico, ki potrebuje higienske vložke. Rojstnega dne tožnica ne praznuje samo s prijateljicami, temveč tudi z družino, pri čemer nastane izdatek za boljše kosilo (zunaj). Sodišče ni imelo osnove, da je v sodbi povzelo ugotovitve o M. stroških za izlete. Sodišče bi moralo vedeti, da so se življenjski izdatki od leta 2012, ko se je odločalo o M. preživnini, bistveno spremenili. Prav tako glede M. niso bili upoštevani vsi stroški izmenjave s pobrateno občino, stroški žepnine in podobno. Ob nadpovprečno visokih preživninskih zmožnostih toženca je prvostopenjsko sodišče tožnici neupravičeno odtegnilo stroške tečaja angleščine v Angliji v višini 1.700 EUR. Tožnica je v šoli učno uspešna z izjemo tujega jezika angleščine. Kljub temu sodišče šolo tujega jezika oceni kot nenujni strošek. Pritožbi prilaga lastno izjavo ter testa iz angleščine, ki dokazujeta, da gre za potreben in upravičen strošek. Preživninske potrebe tožnice so še višje, kot so bile obravnavane. Treba je upoštevati stroške vozniškega izpita (2.000 EUR), ki ji bodo nastali v manj kot letu dni, podražil se je frizer (27 EUR), začasno so ji odstranili zobni aparat. Morala je opraviti slikanje zob (20 EUR) in nositi plastiko (30 EUR). Pri sistematskem pregledu so ugotovili, da ima slabo držo. Sledilo bo več kontrolnih pregledov in fizioterapij, kar vse je povezano s potnimi stroški in časom, ki ji ga bo morala nameniti mati zaradi prevoza in spremstva. Zaradi slabe drže je bilo treba kupiti pas za hrbtenico in nov stol. Zmotna je porazdelitev preživninskega bremena med starša. Preživninske zmožnosti toženca so daleč višje od preživninskih zmožnosti njene mame. Toženec nima skoraj nobenih stroškov s stiki, saj jih praktično ni. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Postopek je bil potreben, saj je pripoznava zahtevka v sporih med starši in otroci izključena, brez sodne intervencije pa ni mogoče spremeniti dosedanje sodne odločbe o višini preživnine. Zastopanje po odvetniku ne more biti nepotreben strošek. Tudi toženca je v začetku postopka zastopal odvetnik.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin tako na strani preživninskih zavezancev kot tožnice, ponovno določilo preživnino. Pri tem ni naredilo samovoljne ocene, koliko naj bi preživljanje 16-letnega dekleta povprečno stalo, kot mu to neutemeljno očita pritožnica, ampak je skrbno in analitično ocenilo njene potrebe, upoštevaje tako podatke v spisu, izvedeni dokazni postopek in življenjske izkušnje. Pavšalni očitki o neprepričljivosti in pomanjkljivosti dokazne ocene ter njene neskladnosti z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, so tako neutemeljeni.

6. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR)². Pri določitvi preživnine se je treba opreti na okviren obseg potreb, katerih nujnost zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do prostočasnih. Katere od teh potreb se lahko zadovoljijo oziroma njihov obseg, je odvisno od materialne in pridobitne zmožnosti otrokovih staršev.

7. Pritrditi je pritožnici, da so preživninske zmožnosti njenih staršev dobre in omogočajo tudi kritje potreb, ki niso nujne. Tožnica sicer ni uspela dokazati, da ima toženec tudi druge, varnejše naložbe.³ Pravilno pa opozarja, da je sodišče premajhno težo dalo naložbi, ki jo ima toženec v kriptovalutah. V kriptovalute je vložil 91.400 EUR, ki jih je prejel s prodajo solastniškega deleža stanovanjske. Zaslišan sicer ni znal povedati, koliko sedaj znaša vrednost njegove naložbe, je pa izpovedal, da raste. Da razpolaga tudi z znatno višjimi prihodki, kot jih izkazujejo uradne evidence,⁴ izhaja iz njegovega življenjskega sloga. Pritrditi je tožnici, da je ostala njena navedba, da si toženec privošči potovanja v tujino, dopuste na morju in v toplicah, smučanje, in sicer za vsake praznike, počitnice in tudi vikende, neprerekana in se šteje za resnično (214. člen ZPP). Te si je lahko privoščil kljub temu, da je ob tem plačeval še preživnino za tožnico in njeno sestro⁵ v skupni višini 420 EUR⁶. Tudi premoženjsko stanje matere tožnice ni slabo. Ima nekoliko nižjo povprečno mesečno plačo v višini 780,88 EUR⁷, poleg tega pa prihranke vsaj v višini 21.000 EUR⁸.

8. Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev je pritrditi pritožnici, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno odtegnilo stroške za jezikovni tečaj v Angliji. Ti sicer niso nujni, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, gre pa vsekakor za koristno izrabo prostega časa predvsem glede na to, da ima tožnica pri tem predmetu v šoli težave. Višje sodišče je zato s strani sodišča prve stopnje ocenjene potrebe tožnice zvišalo za 50 EUR. Gre za znesek v višini katerega je tožnica v tožbi ocenila stroške za dodatno učenje angleškega jezika, vključno z obiskom Anglije. Tečaj v Angliji je sicer enkratni dogodek, bo pa tožnica v naslednjih letih ta sredstva lahko namenila drugim oblikam učenja angleškega jezika oziroma krila druge variabilne potrebe, ki ji bodo nastajale (npr. stroške vozniškega izpita⁹).

9. Ostale potrebe¹⁰ tožnice je sodišče prve stopnje priznalo v obsegu, kot jih je tožnica uspela dokazati in njihove višine ni omejevalo glede na ugotovljeno preživninsko zmožnost staršev. Ocena teh potreb je primerna in temelji na navedbah tožnice in izvedenih dokazih, ki jih je sodišče kritično ocenilo glede na splošno znana dejstva o okvirnih cenah posameznih dobrin in njihovem času trajanja ter upoštevaje starost tožnice. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da stroški za ustno higieno mesečno varirajo in ni življenjsko, da tožnica kupi vsak mesec novo zobno pasto in zobno ščetko. Pravilno je ocenjen tudi strošek ostalih higienskih potrebščin, ki jih je sodišče naštelo zgolj primeroma in glede na izpoved tožnice, da uporablja milo, šampon, deodorant, torej sredstva, ki jih ni treba kupovati vsak mesec. Tako ocenjen znesek denarja omogoča tudi nakup higienskih vložkov. Tožnica je izpovedala, da praznuje rojstni dan tudi s starši. Običajno gredo na kosilo. Ti stroški torej nastajajo obema staršema v enaki meri. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na šolske ekskurzije, predstave in izmenjave. Pritožnica se je v tožbi glede obsega teh stroškov sklicevala na stroške, ki jih je imela njena sestra M., ki je prav tako obiskovala gimnazijo v I. Med postopkom je dokazala le stroške za ekskurzijo v ... v višini 150 EUR in stroške izmenjave s pobrateno občino ... v višini 170 EUR. Sodišče prve stopnje je ravnalo v korist tožnice, ko je v sodbi povzelo stroške, ki jih je na račun te postavke dokazala njena sestra in jih v enaki višini, to je 50 EUR mesečno, priznalo tudi njej.

10. Primerna je tudi ocena stroškov za obleko in obutev v višini 80 EUR mesečno. V tem delu je sodišče prve stopnje kot enega izmed razlogov za omejitev višine stroškov za zadovoljevanje te potrebe, poleg nedokazanosti, navedlo tudi finančne zmožnosti staršev. Vendar je tudi brez upoštevanja tega argumenta odločitev pravilna. Tožnica je sama, v nasprotju s predloženimi računi¹¹, izpovedala, da za kos oblačila povprečno porabi 15 EUR. Prav tako je izpovedala, da ji je noga nehala rasti, kar pomeni, da lahko obutev nosi tudi več sezon.

11. Uskladitvi preživnine z običajno rastjo cen dobrin (v pritožbi zatrjevana podražitev frizerja) je namenjena redna valorizacija. Pavšalno tožnica v pritožbi tudi navaja, da ji bodo nastajali stroški s prevozi zaradi kontrolnih pregledov in fizioterapij, potrebnih zaradi slabe drže, pri čemer ne pojasni niti kje se bodo izvajali niti predvideno število, zato tega stroška ni mogoče oceniti. Glede slikanja zob in plastike pa tožnica ni navedla, da teh stroškov obvezno zavarovanje ne krije.

12. Glede preostalih stroškov, in sicer nov stol in pas za hrbtenico, ki so glede na predložena računa¹² nastali v času do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje, pa velja, da preživnina ne predstavlja gole matematične preslikave dejansko porabljenih stroškov iz naslova otrokovih potreb. Gre za oceno stroškov njegovega preživljanja, ki iz meseca v mesec varirajo. Glede na navedeno sodišče ne dvomi, da ocenjene potrebe v okvirni višini 520 EUR omogočajo tudi kritje tega stroška. Gre za enkratni strošek v višini 158,40 EUR, ki razporejen na več let, znaša nekaj EUR mesečno.

13. Neutemeljen je tožničin očitek o zmotni porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša. Sodišče je odločilo, da mora oče kriti večji del (60 %) njenih potreb. Pri tem je ustrezno upoštevalo večje breme oskrbe in vzgoje tožnice, ki je na materi tožnice ter nekoliko višje prihodke iz delovnega razmerja in boljšo pridobitno sposobnost toženca. Toženec ima poleg tega večjo naložbo v kriptovalute, vendar pa ima na drugi strani tudi mama tožnice znatne prihranke na bančnem računu. Stiki med tožnico in tožencem so se glede na obseg, v katerem so se izvajali še ob določitvi preživnine leta 2012, res zmanjšali¹³, vendar ne drži, da toženec nima skoraj nobenih stroškov z njimi. Tožnica je izpovedala, da jo občasno pride iskat na vlak, jo pelje na morje, smučat in v hribe. Odločitev sodišča prve stopnje, da naj mati tožnice krije 40 % njenih potreb, je tako materialnopravno pravilna.

14. Pravilna in skladna z določbo 413. člena ZPP je tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroški postopka. Sodišče v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno upoštevalo, da se je toženec v pretežnem delu postopka pred sodiščem prve stopnje zastopal sam in zvišanju preživnine v višini, ki je bila (tudi po delni ugoditvi pritožbe) bolj realno ocenjena od tožničine, ni nasprotoval. Poleg tega zaradi ravnanj toženca v postopku tožnici niso nastali nobeni posebni stroški. Odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, je tako pravilna. Ob upoštevanju enakih okoliščin in minimalnega uspeha tožnice s pritožbo, je primerno, da sama krije tudi svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

15. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati mladoletni tožnici od vložitve tožbe dalje, zviša na zaokroženih 310 EUR. V preostalem delu (do zahtevane mesečne preživnine 570 EUR in glede stroškov postopka) pa je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami).
² Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/76, z nadaljnjimi spremembami).
³ Na to ne kaže niti okoliščina, ki jo v pritožbi izpostavlja tožnica, da je v preteklosti v naložbah izgubil že kar precej denarja.
⁴ Povprečna mesečna neto plača v višini 930 EUR (priloga C 2).
⁵ Te sodišče prve stopnje pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti staršev ni upoštevalo. Upoštevalo je tudi ni višje sodišče, ker iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila tožničina sestra ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje na zaključku svojega študija.
⁶ Izpoved toženca.
⁷ Priloga C1.
⁸ Izpovedala je, da ima na osebnem računu prihranke v višini 16.000 EUR ter prihranke svoje mame v višini 20.000 EUR. Na varčevalnem računu pa sredstva v višini 42.000 EUR, od tega 20.000 EUR prihrankov svoje mame in 15.000 EUR denarja, ki ga hrani za prijatelja.
⁹ Tožničina ocena stroškov za opravo vozniškega izpita (2.000 EUR) je pretirana. Ti, glede na podatke, dostopne na svetovnem spletu, znašajo približno 1.100 EUR.
¹⁰ Razen stroškov za oblačila in obutev, glede katerih se bo višje sodišče opredelilo v nadaljevanju - v 10. točki obrazložitve te sodbe.
¹¹ Njeno izpoved je v delu, ki se nanaša na višino stroškov v zvezi z njenimi potrebami, potrdila tudi njena mama.
¹² Priloga A 26 in A 27.
¹³ Priloge A 12, A 15, A 16 in izpoved tožnice ter toženca o obsegu izvajanja stikov.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 634/2023
• VSL Sklep IV Cp 536/2023
• VSL Sodba IV Cp 1591/2018