VSL Sodba II Cp 1695/2019

Jedro

Zaradi toženkinega nedopustnega ravnanja je izvajalec moral dvakrat opraviti pripravljalna dela, namesto le enkrat. Strošek izvedbe pripravljalnih del po računu z dne 31. 8. 2108 je bil zato dodaten oziroma odvečen ter predstavlja škodo, ki je nastala tožnici, ko je ta račun plačala izvajalcu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da plača tožnici 512,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2018 dalje ter ji povrne izvršilne stroške v znesku 130,00 EUR in pravdne stroške v znesku 332,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da sodišče ni utemeljilo, v čem je tožeči stranki nastala škoda. Površna je utemeljitev sodišča, da se je toženka uprla izvajanju del. Toženka se je uprla le izvedbi le tistih del, ki so bila potrebna za stanovanje št. 9. Sodba sodišča prve stopnje je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica ni obvestila etažnih lastnikov o tem, v kakšen obsegu in kdaj se bodo v stavbi izvajala dela. Izvedbi dogovorjenih del po inšpekcijski odločbi toženka ni nasprotovala. Toženkino ravnanje ni bilo protipravno. Izvajalec ni prekinil del zaradi ravnanja toženke, ampak mu je to naložila tožnica.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). V delu, v katerem toženka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, gre za uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato so pritožbene trditve v tem okviru neupoštevne in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Izpodbijana sodba ima o vseh odločilnih dejstvih razloge, ki so skladni in pravilni, zato je neutemeljen očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pavšalen oziroma nekonkretiziran.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka 31. 8. 2018 preprečila izvajalcu izvajanje del na stavbi, ko je zmerjala izvajalca, vpila nanj in metala oziroma odstranila izvajalčevo orodje iz stavbe. S takšnim ravnanjem je izvajalcu onemogočila, da bi 31. 8. 2018 začel opravljati sanacijska dela po pogodbi. Takšno toženkino ravnanje je bilo nedopustno, saj izvajalcu ne bi smela preprečiti izvajanja del, ne glede na to, ali je bila kot etažna lastnica obveščena o nameravani izvedbi del in ne glede na to, ali so se dela v celoti izvajala na skupnih delih stavbe ali pa tudi za potrebe zgolj posameznih delov stavbe. Na podlagi določb SZ-1 bi toženka lahko zahtevala od tožnice, da ji posreduje ustrezne informacije in omogoči vpogled v relevantne listine o izvedbi del, glede tistih del, ki bi bila morda izvedena le za potrebe posameznih delov stavbe, pa bi toženka lahko od tožnice v zvezi z obračunom stroškov zahtevala, da plačilo teh del bremeni le lastnike posameznih delov stavbe, ne pa sredstev rezervnega sklada. Same izvedbe del toženka, kot že rečeno, ne bi smela preprečiti.

7. Izvajalec je 31. 8. 2018 opravil določena pripravljalna dela, ki so bila potrebna za začetek izvajanja sanacijskih del oziroma za njihovo pripravo. Ta dela je izvajalec obračunal v računu z dne 31. 8. 2018, ki ga je tožnica plačala izvajalcu, s čimer ji je nastala škoda. Zaradi opisanega toženkinega ravnanja izvajalec 31. 8. 2018 ni mogel izvesti sanacijskih del in jih je zato izvedel v naslednjih dneh, pri čemer je tudi tedaj moral (najprej) izvesti pripravljalna dela, da je nato lahko začel s sanacijo. Zaradi toženkinega nedopustnega ravnanja je izvajalec moral dvakrat opraviti pripravljalna dela, namesto le enkrat. Strošek izvedbe pripravljalnih del po računu z dne 31. 8. 2108 je bil zato dodaten oziroma odvečen ter predstavlja škodo, ki je nastala tožnici, ko je ta račun plačala izvajalcu.

8. Med toženkinim nedopustnim ravnanjem in tožničino škodo je podana vzročna zveza, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, toženka pa se ni uspela razbremeniti odgovornosti, saj ni dokazala, da je škoda nastala brez njene krivde. Tožbeni zahtevek je zato utemeljen.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženka ni uspela s pritožbo, zato je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške predstavlja nagrada za pritožbo z materialnimi stroški in 22 % DDV v skladu z določili OT. V primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4055/2010
• VSC sodba Cpg 46/2015
• VDSS Sodba Pdp 124/2021