VSL Sklep VII Kp 44004/2015

Jedro

Sodišče prve stopnje je v sodbenem izreku v odločbi o krivdi navedlo vrednost odtujenega predmeta v višini 1.000,00 EUR, medtem ko je v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom v enakem znesku 1.000,00 EUR oškodovano družbo napotilo na pravdo, zaradi česar izrek sodbe nasprotuje sam sebi, to pa predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi v odločbi o krivdi, o kazenski sankciji, o premoženjskopravnem zahtevku in o stroških kazenskega postopka (točke II., III. in IV. izreka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo I K 44004/2015 z dne 27. 2. 2019 v točki I. zoper obdolženega A. A. zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja tatvine v nadaljevanju po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1. V točki II. izreka pa je obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ter mu izreklo kazen sedem mesecev zapora. V točki III. je odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun, v IV. točki izreka pa, da se oškodovano družbo A. d.o.o. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 1.000,00 EUR napoti na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zoper odločbo o kazenski sankciji in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sodbo glede odločbe o kazni spremeni tako, da obdolžencu izreče pogojno obsodbo, v okviru katere naj mu določi kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

3. Višje sodišče je pred preizkusom navedenih pritožbenih razlogov po uradni dolžnosti ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe sodišča prve stopnje v točki II. nasprotuje sam sebi in so tudi razlogi sodbe v precejšnji meri s seboj v nasprotju, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane sodbe v odločbi o krivdi, o kazenski sankciji, o premoženjskopravnem zahtevku in o stroških kazenskega postopka, to je v točkah II., III. in IV. izreka. Pritožbeno sodišče se do I. točke izreka sodbe ni opredeljevalo, ker pritožba zoper ta del sodbe ni bila niti napovedana, niti vložena, prav tako pa sodba v zvezi z zavrnilnim delom ne vsebuje obrazložitve.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki II. izreka obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, ker je vzel tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, ko je 9. 4. 2019 na dovozni poti servisnih delavnic A. d.o.o. na ..., vzel razstavljeno avto dvigalo znamke Fog, ga naložil v svoje vozilo in si ga tako na škodo družbe A. d.o.o. v vrednosti najmanj 1.000,00 EUR prilastil. Nato pa je prvostopenjsko sodišče v točki IV. oškodovano družbo A. d.o.o. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 1.000,00 EUR napotilo na pravdo. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje v sodbenem izreku in sicer v odločbi o krivdi, navedlo vrednost odtujenega predmeta v višini 1.000,00 EUR¹, medtem ko je v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom v enakem znesku 1.000,00 EUR oškodovano družbo A. d.o.o. napotilo na pravdo, zaradi česar izrek sodbe nasprotuje sam sebi, to pa predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

5. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni posebej ukvarjalo z ugotavljanjem vrednosti odtujenega avtodvigala, temveč je zgolj povzelo izpovedbe zakonitih zastopnikov oškodovane družbe o njunih (sicer različnih) ocenah vrednosti dvigala, saj je predstavnica oškodovane družbe B. B. izpovedovala, da je novo dvigalo, ki so ga morali kupiti, stalo okrog 10.000,00 EUR, za odtujenega pa bi, če bi ga prodali, dobili od 1.000,00 EUR do 2.000,00 EUR, medtem ko je C. C., prav tako predstavnik oškodovane družbe, glede vrednosti odtujenega dvigala navajal, da je zanj vredno 10.000,00 EUR, saj je moral kupiti novo v tej vrednosti, sicer pa bi njegovo vrednost ocenil na okoli 5.000,00 EUR. V 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki se sicer nanaša na utemeljitev obdolženčeve krivde, pa je sodišče prve stopnje zapisalo, da je avtodvigalo po izjavi predstavnikov oškodovane družbe vredno vsaj 1.000,00 EUR, nato je v 14. točki razlogov omenjeno vrednost odvzetega avtodvigala upoštevalo v okviru teže kaznivega dejanja in obdolžencu skupaj s še drugimi v obrazložitvi navedenimi okoliščinami izreklo kazen sedem mesecev zapora. V 15. točki razlogov pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 1.000,00 EUR oškodovano družbo A. d.o.o. napotilo na pravdo, ker bi bilo za ugotovitev prave vrednosti odtujenega avtodvigala treba pridobiti oceno strokovnjaka, ki bi lahko ugotovil tudi dejansko vrednost delov dvigala, vrnjenih oškodovani družbi. Tako višje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih sodbe odločilno dejstvo, to je vrednost odtujenega predmeta, obrazložilo tako, da so ti razlogi v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

6. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je izrek prvostopenjske sodbe zaradi izpostavljenih nepravilnosti sam s seboj v nasprotju, hkrati pa so tudi razlogi sodbe glede vrednosti odtujenega predmeta v precejšnji meri s seboj v nasprotju, presodilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravil kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšna ugotovitev pa je pritožbenemu sodišču narekovala delno razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in sicer v točki II. (odločba o krivdi in o kazenski sankciji) in v točki IV. izreka (odločba o premoženjskopravnem zahtevku), posledično temu pa tudi v odločbi o stroških kazenskega postopka (III. točka izreka), kar je storilo po uradni dolžnosti in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP).

7. Do pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika, ki so glede na sprejeto odločitev pritožbenega sodišča postale brezpredmetne, se zato višje sodišče ni opredeljevalo.

8. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem predstavnikov oškodovane družbe ali na drug ustrezen način ugotoviti vrednost odtujenega avtodvigala, nato po izvedbi vseh materialnopravno relevantnih dokazov znova odločiti o utemeljenosti očitkov obtožnega predloga zoper obdolženca, njegovi krivdi, morebitni kazenski sankciji ter o premoženjskopravnem zahtevku oškodovane družbe, glede stroškov pa na sprejeto odločitev uporabiti relevantne določbe ZKP ter glede vseh odločilnih dejstev in zaključkov podati tudi ustrezno in prepričljivo obrazložitev.

-------------------------------
¹ Vrednost odtujenega predmeta sicer ni znak kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, je pa ugotavljanje višine slednje pomembno za razmejitev med temeljno in privilegirano obliko tega kaznivega dejanja, pomembno pa je tudi za oceno teže kaznivega dejanja in posledično izbire in odmere kazenske sankcije, nenazadnje pa tudi za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku oziroma odvzemu premoženjske koristi.

Datum zadnje spremembe:

24.01.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 240/99
• VSM Sodba IV Kp 28385/2018
• VSK Sodba II Kp 26048/2017