<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 654/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.654.2019
Evidenčna številka:VSL00030227
Datum odločbe:08.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Helena Miklavčič (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
Institut:nalog za izpraznitev poslovnega prostora - krajevna skupnost - pravna subjektiviteta - pravdna stranka - sposobnost biti stranka - odprava pomanjkljivosti - poprava tožbe - statut - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona

Jedro

Ker je bila v konkretnem primeru zahteva za izdajo naloga za izpraznitev vložena 27. 9. 2018, je sodišče prve stopnje pri presoji (ne)obstoja pravne subjektivitete tožeče stranke in s tem njene sposobnosti biti stranka pravilno uporabilo ob vložitvi tožbe in odločanju veljavni Statut Občine Grosuplje. Le-ta v 70. členu določa, da obsega lastno premoženje KS le denarna sredstva in pravice, stvarno premoženje KS (premičnine in nepremičnine) pa je premoženje občine.

Iz zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka od uveljavitve aktualnega Statuta Občine Grosuplje nima več pravne subjektivitete oziroma ne more samostojno nastopati v pravnem prometu v zvezi z nepremičninami, smiselno izhaja, da ima pravno subjektiviteto v zvezi s temi nepremičninami Občina Grosuplje. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko, da napako odpravi. 81. člen ZPP namreč v prvem odstavku določa, da v primeru, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Plg 45/2019 z dne 11. 6. 2019 (I. točka izreka). Predlog tožeče stranke za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora z dne 4. 6. 2019 je zavrglo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sklepa plačati pravdne stroške v znesku 746,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet izpodbijane odločitve je vprašanje, ali tožeči stranki njen status krajevne skupnosti (KS) v konkretnem primeru omogoča vložitev zahteve za izdajo naloga za izpraznitev spornih poslovnih prostorov. Sporen je torej obseg pravne subjektivitete tožeče stranke.

6. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka kot krajevna skupnost ožji del občine v smislu prvega odstavka 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Slednji v nadaljevanju določa, da v primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine, za svoje obveznosti pa odgovarja z vsem svojim premoženjem. V primeru, če ožji del občine, ki je v skladu s statutom občine pravna oseba, preneha obstajati, ali če mu preneha pravna subjektiviteta, njegove pravice in obveznosti preidejo na občino. Občina torej na svoj ožji del, v obravnavanem primeru tožečo stranko, prenese del svojih izvirnih pristojnosti, zato je ključno, ali je zahtevo za izdajo naloga za izpraznitev tožeča stranka vložila v skladu s pristojnostmi, ki jih je nanjo prenesla Občina Grosuplje. Take pristojnosti oziroma naloge morajo biti izrecno in podrobno določene s statutom občine.

7. Ker je bila v konkretnem primeru zahteva za izdajo naloga za izpraznitev vložena 27. 9. 2018, je sodišče prve stopnje pri presoji (ne)obstoja pravne subjektivitete tožeče stranke in s tem njene sposobnosti biti stranka pravilno uporabilo ob vložitvi tožbe in odločanju veljavni Statut Občine Grosuplje z dne 5. 12. 2017 (Ur. l. RS, št. 65-3081/2017).1 Le-ta v 70. členu določa, da obsega lastno premoženje KS le denarna sredstva in pravice, stvarno premoženje KS (premičnine in nepremičnine) pa je premoženje občine.2

8. V primeru, da je KS pravna oseba javnega prava, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog ki jih opravlja samostojno, v skladu s statutom občine (65. člen veljavnega Statuta). Ob vložitvi tožbe v skladu s 70. členom veljavnega Statuta tožeča stranka ni imela več v lasti nepremičnega premoženja, saj je le-to na podlagi ZLS v zvezi s Statutom Občine Grosuplje postalo last Občine Grosuplje.3 Vpis v Zemljiško knjigo (ZK) pa v primeru pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (izvorna pridobitev lastninske pravice) ni potreben, zato sklicevanje tožeče stranke na stanje v ZK4 ni odločilno.

9. Iz zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka od uveljavitve aktualnega Statuta Občine Grosuplje nima več pravne subjektivitete oziroma ne more samostojno nastopati v pravnem prometu v zvezi z nepremičninami, smiselno izhaja, da ima pravno subjektiviteto v zvezi s temi nepremičninami Občina Grosuplje. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko, da napako odpravi. 81. člen ZPP namreč v prvem odstavku določa, da v primeru, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

10. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje postopa v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZPP.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prim. Sodba VS RS VI Ips 7/95-9 z dne 20. 3. 1996. Slednja se sicer ukvarja z vprašanjem vpliva kasnejše (po vložitvi tožbe) spremembe zakona na pravno subjektiviteto KS.
2 V skladu s 63. členom veljavnega Statuta daje KS soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je KS dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
3 Lastninska pravica na podlagi zakona se pridobi, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon – v konkretnem primeru s Statutom Občine Grosuplje, ki lahko določi, da KS ima ali nima v lasti nepremičnin.
4 Iz ZK izhaja, da je na spornih nepremičninah, kot jih je v pritožbi navedla tožeča stranka, vpisana družbena lastnina, tožeča stranka pa je navedena kot imetnica pravice uporabe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 81, 81/1
Zakon o lokalni samoupravi (1993) - ZLS - člen 19c, 19c/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Statut Občine Grosuplje (1999) - člen 65, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0OTQ3