VSL Sodba I Cpg 756/2019

Jedro

O vlaganjih, ki jih je s takim dokaznim predlogom tožena stranka skušala dokazati, je že odločeno s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke pravilna že iz razloga, da je dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, dovolj pojasnjeno že na podlagi drugih izvedenih dokazov, neodvisno od konkretiziranosti dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke. Sodišče prve stopnje se v ugotavljanje vlaganj, kot že pojasnjeno, ni moglo in ni smelo več spuščati, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 300,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodno odločbo zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti tožene stranke (I. točka), tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je najemna pogodba, sklenjena dne 28. 9. 2011 med družbo P. d. o. o. in toženo stranko, z dnem 4. 6. 2014 odpovedana (II. točka izreka), toženi stranki naložilo, da je dolžna izprazniti 3 sobno stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju stanovanjskega objekta na naslovu ..., pisano kot solastni del do 53/500 nepremičnine z ID znakom 000 (ID osnovnega položaja 000) Ljubljana ter opisano nepremičnino prosto oseb in lastnih stvari izročiti v posest tožeči stranki, v roku 60 dni (III. točka izreka) ter toženi stranki naložilo povračilo stroškov tožeče stranke v višini 1.374,00 EUR.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, toženi stranki pa naj se povrnejo vsi pravdni stroški oziroma podredno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v svoji pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, ker v zvezi z zatrjevanimi vlaganji v stanovanje, ki je predmet zahtevka, ni zaslišalo tožene stranke. Zatrjuje, da je odločitev o zavrnitvi tega dokaza pavšalno obrazložena, kar pomeni bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poleg tega bi ravno izvedba tega dokaza pripomogla k dejanskemu prikazu in ugotoviti, da je imela tožena stranka zaradi vlaganj v nepremičnino znižano najemnino v višini 250,00 EUR, kar vpliva tudi na višino pravdnih stroškov v tem postopku.

6. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da sodišče dokaznega predloga tožene stranke z zaslišanjem pravdnih strank ni zavrnilo le zato, ker ga tožena stranka ni dovolj konkretizirala, temveč tudi zato, ker je ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in pojasnjeno za odločitev že na podlagi ostalih izvedenih dokazov. Iz nadaljnje obrazložitve izpodbijane sodbe (zadnja alineja 18. točke obrazložitve) namreč izhaja, da je med pravdnima strankama nesporno, da je med njima pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že tekel postopek XI Pg 2884/2014 zaradi povračila vlaganj v stanovanje, ki je predmet tega postopka, vendar tožena stranka v njem ni bila uspešna. Tožbeni zahtevek na povračilo vlaganj v stanovanje, ki je predmet tega postopka, je bil namreč pravnomočno zavrnjen (A8).

7. Pritožbeno sodišče zato soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ko ni izvedlo zaslišanja tožene stranke. O vlaganjih, ki jih je s takim dokaznim predlogom tožena stranka skušala dokazati, je že odločeno s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve (319. čl. ZPP). Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. V ta razmerja ni dovoljeno posegati – stranke ne smejo znova uveljavljati tistega, kar je že bilo priznano ali zavrnjeno (materialna pravnomočnost). Zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke pravilna že iz razloga, da je dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, dovolj pojasnjeno že na podlagi drugih izvedenih dokazov, neodvisno od konkretiziranosti dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke. Očitana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato po presoji pritožbenega sodišča ni podana.

8. Iz navedenega razloga se pokaže pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v okviru odločanja o vrednosti spornega predmeta, ko je navedlo, da ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da pritožnica vlaganj v stanovanje ni izvršila, do pobota oziroma priznanega nadomestila za vlaganje pri najemnini ni prišlo, zato ta znaša 1.000 EUR oziroma je vrednost spora pravilno določena v višini 12.000,00 EUR (42. člen ZPP). Pritožba je zato neutemeljena tudi v delu, v katerem pritožnica trdi, da bi ugotovitev vlaganj vplivala na višino spora in višino pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje se v ugotavljanje vlaganj, kot že pojasnjeno, ni moglo in ni smelo več spuščati, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).

9. Nadalje pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje napačno opredelilo stroške pravdnega postopka, da ni navedlo, kateri stroški so bili potrebni, koliko znašajo ter da jih ni konkretno odmerilo. Iz 26. do 28. točke obrazložitve izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja na podlagi katerih zakonskih določb je sodišče prve stopnje odmerilo priglašene stroške tožeče stranke. Povsem konkretno in določno je opredeljena tako pravna podlaga (tarifna številka Odvetniške tarife) kot tudi višina vsakega posameznega priznanega stroška tožeče stranke. Pritožba je zato tudi v tem delu neutemeljena.

10. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP) in odločilo, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

12. Stroški tožeče stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo so bili potrebni, zato jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in tožeči stranki priznalo priglašenih 500 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT). Ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR je sodišče tožeči stranki priznalo skupaj 300,00 EUR za stroške odgovorna na pritožbo, kar ji je tožena stranka dolžna povrniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila (313. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 959/2015
• VSC Sodba Cpg 116/2021
• VSL sodba I Cp 4045/2010