VSL Sklep Cst 546/2019

Jedro

Sodišču prve stopnje glede na navedeno ni mogoče očitati, da je dolžniku onemogočilo sodelovanje na naroku, saj prošnje za preložitev naroka do konca naroka niti ni prejelo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom G., d. o. o., matična številka: 000, davčna številka: 000 (1. točka izreka) in za upraviteljico imenovalo A.A. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Stečajna upraviteljica, A.A. s.p., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je vložil ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka, da je zato sodišče razpisalo narok, na katerega je nameraval pristopiti, vendar to ni bilo mogoče iz zdravstvenih razlogov. Edini zakoniti zastopnik dolžnika, ki živi v Srbiji, je namreč dne 4. 9. 2019 prejel napotnico za nujni specialistični pregled na KC Srbija – Klinika za urologijo, katerega je moral nujno opraviti. Zato ni mogel priti v Slovenijo na dne 5. 9. 2019 razpisani narok, na katerem bi zastopal stečajnega dolžnika. Trdi, da v kolikor te okoliščine ne bi bilo, bi na narok zagotovo pristopil. Navaja, da je glede na to, da se je po prejemu napotnice izredno mudilo in pošta iz Srbije do 5. 9. 2019 sploh ne bi prišla do Slovenije, napisal pisno opravičilo in ga skupaj s prejeto napotnico poslal po elektronski pošti tretji osebi v Sloveniji, katero je prosil, da dokumentacijo po navadni pošti in po faksu pošlje na naslov Okrožnega sodišča v Ljubljani s prošnjo, da razpisani narok prekliče in preloži na kasnejši termin. Po informacijah, s katerimi razpolaga, je bilo to tudi izvršeno in je sodišče prejelo opravičilo in dokumentacijo, ki dokazuje upravičeno zadržanost. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je narok ne glede na navedeno izvedlo v odsotnosti stečajnega dolžnika in po opravljenem naroku izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. S tem je dolžniku onemogočilo sodelovanje na naroku, kar močno posega v ustavno zagotovljene pravice, ki so bile s takšnim postopanjem prekršene, zlasti pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po vloženemu ugovoru dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka za dne 5. 9. 2019 razpisalo narok za začetek stečajnega postopka. Iz zapisnika o naroku je razvidno, da se je ta začel ob 10.00 uri ter da je nanj pristopila pooblaščenka upnice, za dolžnika pa ni pristopil nihče. Elektronsko sporočilo, kateremu sta bila pripeta opravičilo V. M. in napotnica za specialistični pregled, pa je bilo posredovano Okrožnemu sodišču v Ljubljani (stečaji) dne 5. 9. 2019 ob 11.21 uri, kar je po zaključku naroka za začetek stečajnega postopka. Ta se je zaključil ob 10.05 uri.

6. Sodišču prve stopnje glede na navedeno ni mogoče očitati, da je dolžniku onemogočilo sodelovanje na naroku, saj prošnje za preložitev naroka do konca naroka niti ni prejelo. Situacija v zadevi Cst 80/2017, na katero se sklicuje pritožnik, pa ni primerljiva z obravnavano, saj je bila v navedeni zadevi prošnja za preložitev naroka posredovana sodišču že pred narokom.

7. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da dolžnik ni prerekal navedb upnice, da nima poravnanih vseh finančnih obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela (ne prereka jih niti v pritožbi), glede na to, da je izplačeval plače, ki jim je potekel rok plačila, ter da je najstarejši dolg zapadel v plačilo že 5. 12. 2016, pravilno zaključilo, da je podana domneva o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je neizpodbojna. Zato je utemeljeno začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

21.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 967/2018
• VSC Sodba in sklep PRp 48/2023
• VSK Sklep VII Kp 32469/2018