VSL Sodba I Cp 1672/2019

Jedro

Skladno s splošnimi pogoji je zavarovalna pogodba v enem letu po zapadlosti (prejšnje neplačane) premije prenehala veljati, zato toženec za vtoževano obdobje ni več dolžan plačati zavarovalne premije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 252,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2018 in pravdnimi stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora v 8 dneh tožeči strani plačati 252,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2018 dalje in 83,89 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se pravočasno, brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pritožuje toženec. Pojasnjuje, da bi sodišče moralo upoštevati vse člene splošnih pogojev, ki jih natančneje predstavi. Izpostavlja, da v skladu s 3. odstavkom 80. člena Splošnih pogojev za paketno zavarovanje zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, če zavarovalec niti v enem letu od zapadlosti neplačane premije, ne plača premije. Izpostavlja, da je bila premija plačana do 31. 7. 2016, v naslednjem mesecu pa ni bila plačana, zato je bilo zavarovanje prekinjeno 31. 8. 2016.

3. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000 EUR (gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku; ZPP), se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je torej vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki 17. 7. 2015 sklenili pogodbo za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov ter nezgodno zavarovanje; da je šlo za permanentno zavarovanje in da je premija zapadla vsako leto 31. 7. ob 24:00 uri; da toženec premije za čas od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017 ni plačal in da tožeča stranka zahteva plačilo premije za obdobje od 1. 8. 2017 do 31. 7. 2018. Pritožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje s sklicevanjem na določbo 80. člena splošnih pogojev, torej prava med strankama, na katero se je izrecno skliceval že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

6. Pritožnik sicer nima prav, ko meni, da neplačilo premije samo po sebi povzroči prenehanje zavarovalne pogodbe že v mesecu po neplačilu. Da do prenehanja tedaj še ni prišlo¹ je to sodišče obrazložilo že v sodbi I Cp 1714/2018 s 24. 4. 2019, s katero je tožencu naložilo plačilo zavarovalne premije za čas od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017.

7. V obravnavani zadevi, v kateri tožnica terja plačilo premije za naslednje leto, pa je sklicevanje² na enake razloge materialno pravno napačno, materialno pravna podlaga je namreč drugačna. Pritožnik utemeljeno izpostavlja določbo zadnjega stavka 80. člena splošnih pogojev, iz katere povsem jasno izhaja, da pogodbeno razmerje dokončno preneha, če zavarovalna premija ni plačana niti eno leto po zapadlosti. Enako teorija³ in sodna praksa⁴ razlagata določbo 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki sicer določa le, da zavarovalec z vplačilom premije v enem letu lahko vzpostavi obveznost zavarovalnice. Teorija in sodna praksa pojasnjujeta, da ta določba logično pomeni, da po tem roku pogodbeno razmerje dokončno preneha. Vprašanje, ali je katera od pogodbenih strank od pogodbe odstopila, za čas eno leto po zapadlosti neplačane premije torej ni več pravno pomembno.⁵ Zgolj eno leto od zapadlosti neplačane premije zavarovalna pogodba še velja (in je torej zavarovalec še dolžan plačati zavarovalno premijo), zavarovalnica pa ni dolžna plačati zavarovalnine.

8. Ker je torej v skladu s 3. odstavkom 80. člena splošnih pogojev zavarovalna pogodba v enem letu po zapadlosti (prejšnje neplačane) premije prenehala veljati, toženec za vtoževano obdobje ni več dolžan plačati zavarovalne premije. Višje sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

-------------------------------
¹ Ampak le do prenehanja zavarovalnega kritja in možnosti zavarovalnice odstopiti od pogodbe.
² Sodišča prve stopnje.
³ A. Polajnar Pavčnik, v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, 4. knjiga, stran 832.
⁴ Sodbe VSRS II Ips 785/2008, II Ips 24/2016 in VSM I Cp 627/2015.
⁵ Prim. sodbo VSRS II Ips 24/2016.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1276/2009
• VSL Sodba I Cp 1714/2018
• VSL Sodba I Cp 737/2019