VSL Sodba VII Kp 44976/2017

Jedro

Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, dolžan pa je plačati potrebne izdatke zasebnega tožilca ter nagrado in potrebne izdatke njegovih pooblaščencev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijano sodbo obdolženega B. B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Obdolženemu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo za kaznivo dejanje po prvem odstavku 158. člena KZ-1 kazen dva meseca zapora ter za kaznivo dejanje po prvem odstavku 160. člena KZ-1 dva meseca zapora, nakar mu je določilo enotno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolženega je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), dolžan pa je plačati potrebne izdatke zasebnega tožilca ter nagrado in potrebne izdatke njegovih pooblaščencev.

2. Zoper sodbo so se pravočasno pritožili obdolženčevi zagovorniki smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženemu izreče sodni opomin.

3. Pooblaščenci zasebnega tožilca so v odgovoru na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, na podlagi njih napravilo utemeljene dokazne in pravne zaključke ter jih prepričljivo obrazložilo.

6. Obdolženčevi zagovorniki s pritožbenimi navedbami podajajo svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, s katero ne morejo uspešno omajati dokazne ocene, sprejete in argumentirane v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo jasne, določne in prepričljive razloge o tem, da je storilec obravnavanih dejanj prav obdolženec. Drži, da dejstvo, da je obdolženi naročnik telefonske številke ... resda še ne pomeni, da je avtor spornih SMS sporočil z dne 1. 8. 2017 ravno obdolženi. Ob pravilno ugotovljenih dejstvih, da v dokaznem postopku ni bila identificirana nobena druga oseba, ki bi imela razlog in motiv nadlegovati C. C. z žaljivimi vsebinami, da je obdolženi tudi tekom obravnavanega kazenskega postopka s postavljanjem vprašanj zaslišanim pričam ter podajanjem pripomb na izvedene dokaze implicitno nakazoval k naziranju, da gre pri zasebnem tožilcu res za takšnega človeka, kot je opredeljen v spornih sporočilih ter ob prepričljivih izpovedbah zasebnega tožilca, da mu ni nihče drug razen obdolženega pošiljal sporočil z žaljivo vsebino, ter priče A. A., da je v sporočilih prepoznala besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je sporni SMS sporočili dne 1. 8. 2017 poslal ravno obdolženi. Glede pritožbenih očitkov, da je sporni sporočili lahko poslala z obdolženčevega telefona tudi A. A., pritožbeno sodišče ugotavlja, da obdolženi tega med postopkom ni navajal, tudi sicer pa je glede na navedeno ta pritožbena novota neutemeljena in pritožniki z njo ne morejo uspeti. Kot pravilno izpostavljajo pooblaščenci zasebnega tožilca v odgovoru na pritožbo, A. A. od očitanega pošiljanja žaljivih sporočil ne bi mogla imeti nikakršne koristi, glede na zatrjevano večletno obdolženčevo psihično maltretiranje pa tudi ni imela nobenega razloga, da bi se nahajala v takšni bližini obdolženca, da bi lahko dostopala do njegovega telefona. Pritožbeni očitek, da je predmetni kazenski postopek skonstruiran s strani A. A. z namenom maščevanja obdolženemu, nima nobene opre v izvedenem dokaznem postopku, zato pritožbeno sodišče takemu sklepanju ne sledi.

7. Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi. Upoštevaje dejstva, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma, poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, pritožniki z izpostavljanjem postopka razdružitve skupnega premoženja med obdolženim in njegovo nekdanjo ženo A. A., ne morejo uspešno vzbuditi dvoma v pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi pošiljatelj tega sporočila ista oseba, torej obdolženi.

8. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi razloge sodišča prve stopnje glede identifikacije pošiljatelja sporočil, poslanih D. D. Slednji je pojasnil, da je prepis pogovora preposlal zasebnemu tožilcu, saj je takoj prepoznal, o čem teče pogovor, ker v hiši njegove tašče takrat ni živel noben drug moški. Poleg tega je že v samem razgovoru omenjena oseba „X.“, zasebni tožilec pa je potrdil, da je to njegov vzdevek. Da gre za vzdevek zasebnega tožilca C. C., izhaja tudi iz izpovedbe D. D. in A. A.. Pritožbeni očitek, da ni izkazano, da se je to sporočilo nanašalo ravno na zasebnega tožilca, saj dikcija „imeti spolnega nadlegovalca in še več v hiši...“ ni jasna, na katero hišo se nanaša, glede na navedeno ne vzdrži kritične presoje. Upoštevaje izpovedbo zasebnega tožilca, da je imel intimne odnose z A. A. ter da je večkrat prihajal na obiske v ..., kjer je A. A. živela v najemu pri tašči D. D., ter tam tudi pogosto prespal, se izkaže kot neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je zasebni tožilec zatrdil, da pri A. A. v hiši E. E. ni nikoli prebival. Glede na vsebino pogovorov, izpovedbo zasebnega tožilca, da je ob posredovanju spornih sporočil s strani D. D. prepoznal, da gre za obdolženca, pojasnila D. D., zakaj je sklepal, da je prav obdolženi vedel, kje zasebni tožilec živi, ter dejstvo, da je A. A. prepoznala besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec, četudi je v sporočilu navedeno „...in fizično napadel njenega moža“, ne pa „in me fizično napadel“ to v ničemer ne vzbuja dvoma v pravilnost sprejetih zaključkov sodišča prve stopnje. Ob navedenem se tudi ni mogoče strinjati, da ni dokazano, da je profil, preko katerega je tekel sporni pogovor, uporabljal obdolženi. Četudi je bil pošiljatelj sporočil oziroma D. D. sogovornik podpisan z vzdevkom, ob vsem navedenem to v ničemer ne omaje pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da D. D. sogovornik ni bil nihče drug kot obdolženec.

9. Pritožniki se neuspešno zavzemajo tudi za spremembo odločbe o kazenski sankciji. Sodni opomin se sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahka (prvi odstavek 68. člena KZ-1), pri čemer sodišče pri odločanju, ali naj izreče sodni opomin, upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil (četrti odstavek 68. člena KZ-1). Upoštevaje s strani sodišča prve stopnje pravilno ugotovljene okoliščine, ki vplivajo na vrsto izrečene kazenske sankcije in odmero kazni, nenazadnje pa tudi glede na obdolženčevo izrazito procesno nedisciplino tekom postopka, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, po presoji pritožbenega sodišča pri obdolženemu niso podani pogoji za izrek sodnega opomina. Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na vrsto izrečene kazenske sankcije in odmero kazni ter obdolženemu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazni, sorazmerni s težo in načinom storitve kaznivih dejanj ter njegovo kazensko odgovornostjo. Določilo mu je tudi primerno enotno kazen in primerno preizkusno dobo, v kateri se bo lahko pokazalo, ali je pričakovana prognoza bodočega pozitivnega vedenja pri obdolženemu podana.

10. Ker pritožniki niso navedli nobenih okoliščin, s katerimi bi omajali pravilne zaključke sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče, ob ugotovitvi, da niso podane kršitve iz prvega odstavka 383. člena ZKP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je obdolženi upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato ga je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka. Dolžan pa je plačati potrebne izdatke zasebnega tožilca ter nagrado in potrebne izdatke njegovih pooblaščencev, saj ti stroški ne morejo biti predmet oprostitve.

Datum zadnje spremembe:

17.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 24089/2017
• VSL Sklep VII Kp 30202/2020
• VSM Sklep II Kp 17362/2020