VSL Sklep Cst 251/2019

Jedro

Ravnanja dolžnice tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti, nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti, zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.

Izrek

I. Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve ustavnih pravic (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter ugovor proti odpustu obveznosti stečajnega upravitelja in upnice Republike Slovenije zavrne. Podrejeno predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Stečajni upravitelj in upnica na pritožbo dolžnice nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti, potem ko je presodilo, da je dolžnica kršila svojo obveznost iz drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP o poročanju glede vsega svojega premoženja, s tem ko sodišču in upravitelju ni povedala o nepremičninah parc. št. 7/3 in 7/7, k.o. ... (v naravi pozidani zemljišči v velikosti 268 m² in 391 m²) v skupni ocenjeni tržni vrednosti 153.000,00 EUR oziroma likvidacijski vrednosti 130.000,00 EUR in katerih lastnica je do celote. Premoženje je bilo predmet Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene dne 25. 10. 2001 s preživljanko A. A., pogoji za vknjižbo lastninske pravice na dolžnico pa so nastopili po smrti preživljanke, dne 27. 1. 2004. Vpis lastninske pravice na dolžnico je med stečajnim postopkom, po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 7. 3. 2016, nato 17. 6. 2016 predlagal upravitelj, potem ko je za njen obstoj izvedel s strani tretje osebe.

6. Sodišče prve stopnje odgovoru dolžnice, da se teh nepremičnin zaradi kazenskih ovadb in drugih sodnih postopkov s strani dedičev preživljanke „ni nadejala“, brez konkretnih pojasnil o številu ovadb, opravilnih številkah in strankah postopka, ni sledilo. Prav tako ni verjelo njenim navedbam, da je pozabila na obstoj teh nepremičnin zaradi poteka časa od sklenitve pogodbe do prenehanja ovir za vknjižbo lastninske pravice. Navedlo je, da dolžnice glede na njeno samostojno procesno aktivnost ni mogoče šteti kot pravno neuke in zaključilo, da glede na vse navedene razloge ni mogoče sklepati na vestno in pošteno ravnanje dolžnice za odpust obveznosti.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je dolžnica nepremičnini parc. št. 7/3 in 7/7, k.o. ..., pridobila na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. S takšno pogodbo se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (557. člen Obligacijskega zakonika). Pomemben del izpolnitve obveznosti preživljančeve obveznosti predstavlja izjava o prenosu premoženja na preživljavca s svojo smrtjo, pri čemer preživljanec svojo obveznost pri prenosu nepremičnin izpolni tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice na preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo.¹

8. Dolžnica ne more uspeti s pritožbenimi pojasnili, da v trenutku podajanja poročila o premoženjskem stanju dejansko še ni bila lastnica konkretnih nepremičnin. Drži navedba, da se z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo vpisani posameznik šteje za lastnika nepremičnine (prim. prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika), vendar je namen takšne vknjižbe v zagotavljanju njene publicitete. Odsotnost zemljiškoknjižne vknjižbe na spornih nepremičninah pa še ne pomeni, da ti nista prešli tudi v premoženjsko sfero dolžnice. Po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada preživljalcu preživljančevo premoženje s trenutkom njegove smrti tudi v stvarnopravnem smislu. Za pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, pa ima publicitetni učinek.² Dolžnica je v konkretnem primeru s sklenitvijo pogodbe pridobila lastninsko pravico v pričakovanju, in sicer na vseh nepremičninah, ki so bile predmet pogodbe, do smrti preživljanke je bil odložen zgolj njen zemljiškoknjižni prenos. Vse te predpostavke izhajajo iz notarskega zapisa o Pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 25. 10. 2001, kot tudi iz okoliščine, da sta bili obe pogodbenici, ob razumevanju pouka, podučeni o pravnih posledicah sklenitve takšnega posla. Zato ne drži navedba, da dolžnica ni vedela, da lahko zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj nasprotno izhaja prav iz pogodbenih določil.

9. Pritožnica v nadaljnjem delu pritožbe pretežno izpostavlja kršitev njene pravice do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge glede trditev, da je dolžnica vso dokumentacijo v zvezi z vpisom lastninske pravice predala v reševanje odvetniku Z. F. Pritožba meri zlasti na dokaz z zaslišanjem odvetnika Z. F., kot tudi hčerke stečajne dolžnice B. B., vendar višje sodišče ne najde nepravilnosti pri izvedbi samega dokaznega postopka. Zaslišanje hčerke stečajne dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo v okviru razlogov, da je dejansko stanje mogoče celovito in popolno ugotoviti že na podlagi zaslišanja dolžnice in predloženih listinskih dokazil. Posebno zaslišanje o tem, da stečajna dolžnica ni pravna strokovnjakinja, tudi po presoji višjega sodišča ni smiselno, medtem ko dolžnica dokaznega predloga glede zaslišanja odvetnika v ugovornem postopku ni oblikovala tako, kot ga pritožbeno zatrjuje, pač pa ga je podala povsem nekonkretizirano. Takšnih dokaznih predlogov pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, zato ne drži očitek, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v tem delu pomanjkljiva, saj je ta glede na dokazno ponudbo dolžnice povsem sprejemljiva. Pa tudi sicer dejstvo, da je stečajna dolžnica pooblastila odvetnika za urejanje zemljiškoknjižnega vpisa, ne more vplivati na (dejansko) pridobitev njene lastninske pravice na konkretnih nepremičninah s smrtjo preživljanke. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ostalih listinskih dokaznih predlogov, saj je njihovo izvedbo pravilno štelo kot nepotrebno. Med udeleženci stečajnega postopka je namreč nesporno, da je zemljiškoknjižni vpis dolžnice kot lastnice dosegel stečajni upravitelj, zato vpogled v odgovor na tožbo v postopku I Pg 404/2017 Okrožnega sodišča v Kopru ni bil potreben, kot tudi ne poizvedbe pri UE X. ali zaslišanje bivšega moža, saj je prav tako nesporno, da je bivši mož stečajne dolžnice uporabljal in vpisal svoje prebivališče na naslovu spornih nepremičnin. Kakšno je (bilo) psihofizično stanje dolžnice, ki bi se moglo ugotavljati z izvedencem medicinske stroke, pa na izid postopka ne vpliva in gre zato za dejstvo, ki za sodno presojo tudi po oceni višjega sodišče ni pravno relevantno.

10. Glede na navedeno je dolžnica z dnem 27. 1. 2004 pridobila premoženje, s katerimi je razpolagala tudi v času vložitve predloga za osebni stečaj in katerega bi morala ob vestnem in poštenem ravnanju vključiti v popis vsega svojega premoženja (prva alineja 1. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Da je nad nepremičninami izvajala lastniško posest, navsezadnje potrjuje tudi pritožbeno neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je po smrti preživljanke bivšemu možu podala soglasje za bivanje v spornih nepremičninah. Višjega sodišče prav tako ne prepričajo niti nadaljnja pritožbena pojasnila, da tega premoženja ni smatrala kot svojega zaradi številnih kazenskih postopkov, ki so tekli zoper njo, saj te okoliščine tudi po oceni višjega sodišča ni uspela izkazati. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je ta okoliščina zaradi pomanjkanja oprijemljivejših podatkov obstala zgolj na abstraktni ravni, zato na strani dolžnice ni izkazanih (morebitnih) opravičljivih razlogov, ki bi jo ovirali pri razkritju tega dela premoženja. Ravnanja dolžnice tako tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti (prim. prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP), nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP), zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.

11. Pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani, in ker višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP). Pri tem se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvene za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ N. Plavšak in drugi: Obligacijski zakonik (OZ): s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 540.
² Prim. VSL sklep II Cp 3743/2008.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 55/2023
• VSL Sklep Cst 113/2023
• VSL Sklep Cst 217/2021