VSL Sklep Cst 542/2019

Jedro

Pritožnik kot nov upnik z odstopom terjatve s strani prejšnjega upnika ni mogel pridobiti večje terjatve oziroma več pravic, kot je bila priznana prejšnjemu upniku, zato se upošteva zgolj terjatev upnika, ki obstoji oziroma v priznani višini. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče omejilo višino terjatve, ki je predmet prenosa, ter na upnika preneslo le eno od v prevzem ponujenih terjatev (tisto, ki je po oceni upravitelja najbolj likvidna). Namen instituta prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti po 374. členu ZFPPIPP, ni v okoriščenju / obogatitvi upnikov, pač pa v poplačilu njihovih (v stečajnem postopku priznanih) terjatev s premoženjem, ki ga ni bilo mogoče unovčiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o končni razdelitvi zavrnilo ugovor upnika (1. točka izreka), končno razdelitev opravilo na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 24.9.2019, ki je sestavni del izreka in je bil objavljen hkrati z objavo sklepa (2. točka izreka) ter na upnika preneslo denarno terjatev stečajnega dolžnika A., d.o.o. - v stečaju, K., matična številka: 000, do svojega dolžnika in sicer D. K., zaradi izterjave 381,84 EUR s pp, ki temelji na podlagi pravnomočne in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, št. VL 106485/2012, vse po stanju izvršilnega spisa, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, v višini neplačane terjatve upnika, to je v višini prijavljene in priznane terjatve v znesku 28,10 EUR in zakonskih zamudnih obresti od prijavljene in priznane terjatve v znesku 28,10 EUR od dne 17.3.2014 dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma kot neutemeljene ocenjuje pritožbene očitke o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj je na pritožnika preneslo terjatev in v kakšni višini ter zakaj ni sledilo predlogu, da se nanj prenese večje število terjatev stečajnega dolžnika. To pomeni, da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti.

5. Prvostopenjsko sodišče je po predlogu upravitelja dne 30.5.2019 objavilo poziv upnikom za prevzem denarnih terjatev, ki jih v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti oziroma bi bili z njihovim unovčenjem povezani nesorazmerni stroški. Soglasje za prevzem vseh neizterljivih denarnih terjatev je dal pritožnik. Na podlagi obvestila sodišča upravitelju o soglasjih upnikov, je upravitelj izdelal načrt končne razdelitve – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ki je bil na spletnih straneh AJPES objavljen dne 26.6.2019 in na podlagi katerega so bile na upnika prenesene vse denarne terjatve, vendar upoštevajoč usklajeno sodno prakso Višjega sodišča (Cst 394/2018 z dne 04.09.2018, Cst 308/2019 z dne 03.07.2019 in Cst 284/2019 z dne 03.07.2019) le do višine prijavljene in priznane terjatve upnika, to je v znesku 28,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prijavljene in priznane terjatve v znesku 28,10 EUR od dne 17.03.2014 dalje do plačila.

6. Pritožnik je zoper načrt končne razdelitve – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, dne 2.7.2019 vložil ugovor, v katerem kot bistveno navaja, da je edini upnik, ki je dal soglasje za prevzem denarnih terjatev, zato je potrebno nanj prenesti premoženje, ki je bilo ponujeno v prevzem v celoti, in ne zgolj do višine njegove denarne terjatve (sklicujoč se pri tem na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cst 394/2016).

7. Upravitelj je bil s pozivom prvostopenjskega sodišča z dne 17.07.2019 pozvan, da glede na predložen načrt končne razdelitve – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, opredeli oziroma sporoči, katera izmed predmetnih terjatev je najlikvidnejša oziroma iz katere terjatve, ki bi se prenesla na pritožnika, bi se le-ta lahko poplačal. Upravitelj je sodišču (med drugim) predlagal, da upnika glede na usklajeno sodno prakso pozove, da si sam izbere terjatev, za katero ocenjuje, da je najbolj likvidna in se prenese nanj. V primeru, da upnik na poziv sodišča ne bi odgovoril in si sam ne bi želel izbrati terjatve, je predlagal, da se na upnika prenese ena izmed terjatev, ki temeljijo na pravnomočnih in izvršljivih sklepih o izvršbi. Pritožnik pozivu prvostopenjskega sodišča ni sledil in si ni izbral zgolj ene terjatve, za katero ocenjuje, da je najlikvidnejša, pač pa je vztrajal pri soglasju in prenosu terjatev, ponujenih v prevzem, in sicer: več terjatev do dolžnikov v stečajnih postopkih in terjatve do dolžnika v kazenskem postopku, ki obstaja pod odložnim pogojem. Svoje upravičenje je utemeljeval z dejstvom (pri čemer vztraja tudi v pritožbi), da gre za terjatve do stečajnih dolžnikov, ki jih je stečajni upravitelj že v otvoritvenem poročilu ovrednotil na 0,00 EUR oziroma jih v otvoritveno stečajno bilanco vključil s 100 % popravkom vrednosti, pri terjatvi do dolžnika v kazenskem postopku pa svoje upravičenje utemeljuje z dejstvom, da gre za pogojno terjatev, ki jo upnik sam ocenjuje na 0,00 EUR.

8. Upravitelj je glede na zgoraj navedeno v končnem načrtu končne razdelitve predlagal, da se na pritožnika prenese najlikvidnejša terjatev, in sicer do dolžnice D. K., zaradi izterjave 381,84 EUR s pp, ki temelji na pravnomočnem in izvršljivem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 106485/2012, vse po stanju izvršilnega spisa, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, vendar le do višine terjatve upnika. Upravitelj je tudi pojasnil razloge oziroma kriterije, na podlagi katerih je ocenil, da gre za eno najlikvidnejših denarnih terjatev. Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče dne sprejelo sklep o končni razdelitvi, s katerim je ugovor upnika zavrnilo in sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 24.09.2019.

9. Pritožnik v pritožbi vztraja pri dotedanjih navedbah ter dodatno pojasnjuje, da si terjatve do D. K. ne želi in je ne prevzema ter da za prevzem te terjatve umika soglasje. Vztraja pri prevzemu terjatev do več dolžnikov v insolventnih postopkih in svoje upravičenje utemeljuje na že do tedaj podanih navedbah, s čimer pa ne more uspeti. Že zgoraj je pojasnjeno, da je v skladu s sodno prakso na upnike dovoljeno prenesti terjatve le do višine terjatve upnika, ne pa več, zaradi česar pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

10. Ni odveč opozoriti še naslednje: pritožnik je s pogodbo o odkupu terjatev odkupil terjatev od prvotnega upnika družbe AJPES v višini 28,10 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, šele po pozivu sodišča upnikom, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Sodišče je izdalo in objavilo poziv upnikom dne 30.05.2019, pogodba o odkupu terjatev pa je bila sklenjena 11.06.2019 (in sodišče o pridobitvi terjatve obveščeno z obvestilom z dne 14.6.2019). Pritožnik kot nov upnik z odstopom terjatve s strani prejšnjega upnika ni mogel pridobiti večje terjatve oziroma več pravic, kot je bila priznana prejšnjemu upniku, zato se upošteva zgolj terjatev upnika, ki obstoji oziroma v priznani višini 28,10 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.3.2014 do plačila. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče omejilo višino terjatve, ki je predmet prenosa, ter na upnika preneslo le eno od v prevzem ponujenih terjatev (tisto, ki je po oceni upravitelja najbolj likvidna). Namen instituta prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti po 374. členu ZFPPIPP, ni v okoriščenju / obogatitvi upnikov, pač pa v poplačilu njihovih (v stečajnem postopku priznanih) terjatev s premoženjem, ki ga ni bilo mogoče unovčiti. Do poplačila terjatve v stečajnem postopku v takšnem primeru ne pride v denarju, temveč s prenosom premoženja (tako tudi sklep VSL opr. št. Cst 394/2018 z dne 4. 9. 2018), pritožnik pa do poplačila v višini, ki bi presegala znesek njegove terjatve, ni upravičen, saj za to ne obstaja zakonska podlaga.

11. Denarne terjatve, pri prevzemu katerih upnik vztraja, so se sicer v otvoritveno stečajno bilanco res vključile po čisti iztržljivi vrednosti s 100% popravkom vrednosti, vendar to ne pomeni, da so vredne 0,00 EUR. Upoštevati je potrebno namreč dejstvo, da bi se lahko upnik v stečajnih postopkih dolžnikov poplačal ne zgolj v okviru razdelitve denarne stečajne mase, pač pa tudi s prevzemom premoženja, ki ga v stečajnih postopkih nad dolžniki ni mogoče unovčiti oziroma bi bili z njihovim unovčenjem povezani nesorazmerni stroški. To bi lahko pripeljalo do tega, da bi se upniku z odločitvijo sodišča podelila možnost v stečajnem postopku pridobiti premoženje, ki bistveno presega vrednost prevzete terjatve prvotnega upnika. Tudi sicer ni najti razumne razlage za pritožnikovo vztrajanje pri denarnih terjatvah do dolžnikov v insolventnih postopkih, ki so vredne 0,00 EUR. Pritožnikov interes bi namreč moral biti doseči poplačilo prijavljene in priznane terjatve, s tem pa interes, da od neizterljivih denarnih terjatev prevzame tisto, ki je najbolj likvidna. Zakaj pritožnik takega interesa nima, ni jasno, prav tako ni jasno, zakaj terjatve do Dragice Košalin ne želi (in je ne prevzema ter za prevzem umika soglasje), vztraja pa pri prevzemu terjatev do dolžnikov, za katere trdi, da so neizterljive in vredne 0,00 EUR. Tudi sicer pa pritožnik soglasja za prevzem, po tem, ko je sodišče o tem že odločilo, ne more več umakniti, saj je njegova izjava neposredno učinkujoča in v tem smislu nepreklicna.

12. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 284/2019
• VSL sklep Cst 82/2011
• VSRS Sklep III R 15/2017