VSL Sklep I Kp 42224/2019

Jedro

Pri presoji identitete norme (kaznivo dejanje trgovine s prepovedanimi drogami) se in abstracto ne zahteva dobesedno preslikava norme iz enega v drug pravni red, ampak je potrebno ugotoviti le, da sta normi po vsebini zakonskih dejanskih stanj med seboj podobni, upoštevajoč vrednostno in teleološko razlago.

Izrek

Sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. I Ks 42224/2019-59 z dne 18.10.2019 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil prošnjo države Argentine, da se ji izroči A. A., državljan Nizozemske, zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi poskusa kaznivega dejanja hujše oblike tihotapljenja psihotropne snovi po čl. 866 v povezavi s čl. 863 in 864 Zakonika Carinske službe Argentine in po čl. 871. Zakonika Carinske službe Argentine. Hkrati je sklenilo, da A. A. ostane v izročitvenem priporu, odrejenem s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 42224/2019 z dne 15.10.2019, do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve ter da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 527. člena ZKP predložilo sklep o zavrnitvi izročitve osumljenega tujca A. A. sodišču druge stopnje, ki je pristojno, da po zaslišanju državnega tožilca odloči bodisi tako, da potrdi, razveljavi ali spremeni prvostopenjsko odločitev.

3. Državna tožilka je v mnenju z dne 7. 11. 2019 št. Kti P/2015/2019/1/KČ/nn predlagala, da se prvostopenjski sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev, podrejeno pa, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

4. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, zato ga je razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločitev senatu iz šestega odstavka 25. člena ZKP sodišča prve stopnje.

5. Zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča je zahtevo za izročitev zavrnil iz razloga, ker niso bili podani kumulativno zahtevani pogoji za izročitev tujca po prvem odstavku 522. člena ZKP, natančneje, ker je ocenil, da ni podan pogoj dvojne kaznivosti iz 3. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, saj naj bi 186. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) inkriminiral promet s prepovedanimi drogami le, v kolikor so ta dejanja opravljena z namenom nadaljnje prodaje. V zahtevi za izročitev pa ni naveden vnos prepovedane droge na ozemlje Argentine zaradi nadaljnje prodaje. Osumljencu A. A. se očita le vnos droge na ozemlje Argentine preko oseb B. B. in C. C. Dejanje, ki se očita A. A., tako ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, ker niso podani vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, niti ga ni moč kvalificirati kot katero drugo kaznivo dejanje po slovenski zakonodaji.

6. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da se pri presojanju identitete norm in abstracto, skladno s sodno prakso, ne zahteva dobesedna preslikava norme iz enega v drug pravni red, temveč je potrebno le, da sta normi po vsebini zakonskih dejanskih stanj med seboj podobni, upoštevajoč vrednostno in teleološko razlago.¹

7. Zakon o Carinski službi Argentinske republike, katerega ključne določbe so argentinske oblasti priložile zahtevi za izročitev, v 866. členu v zvezi z 864. členom dejansko inkriminira tihotapljenje mamil, šele kot kvalificirano obliko (z višjo zagroženo kaznijo, kakor izhaja iz druge povedi 866. člena Zakonika o Carinski službi Argentinske republike) pa predvideva tihotapljenje v primeru, ko gre za izdelke ali polizdelke mamil v količinah, ki nedvomno izkazujejo namen trgovine z mamili.

8. Slovenski KZ-1 v poglavju Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje v 186. členu opredeljuje kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ki ga je, kakor pravilno opozarja državna tožilka, po prvem odstavku 186. člena KZ-1 mogoče izvršiti v več različnih izvršitvenih oblikah. Pri tem zakon jasno določa, da to kaznivo dejanje izvrši tudi, kdor “kako drugače neupravičeno daje v promet” substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge. Ta izvršitvena oblika pa zajema vse primere, ko storilec prepovedane droge na kakršenkoli način preda oziroma posreduje drugim osebam, torej tudi, če jih denimo podari ali zamenja.² Ker gre skladno z namensko razlago za normo, katere objekt je dobrina javnega zdravja, je zakonodajalec, glede na veliko nevarnost, ki jo predstavljajo prepovedane droge, uporabil analogijo intra legem in s predmetno določbo inkriminiral kakršenkoli način neupravičenega spravljanja prepovedanih drog v obtok, s tem pa zajel celo nekatere oblike udeležbe.³ Tako je senat sodišča prve stopnje v obravnavanem sklepu povsem napačno zaključil, da zakon kot zakonski znak kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 zahteva namen nadaljnje prodaje ali celo prodajo samo.

9. Sama zahteva za izročitev osumljenemu A. A. očita, da je pri izršitvi navedenih kaznivih dejanj sodeloval kot tisti, ki naj bi B. B. in C. C. pridobil za posel in jima psihotropno snov MDMA dobavil. Pri tem je kot pomembne faktorje potrebno upoštevati samo količino prepovedane droge MDMA, saj je B. B. dne 9.12.2016 poskušal v Argentino vnesti 19 kapsul, C. C. pa dne 27.2.2017 kar 42 kapsul MDMA, kar nedvomno presega količino, namenjeno osebni uporabi; način vnosa, saj sta tako B. B. kot C. C. v Argentino v časovnem razmaku malo več kot dveh mesecev poskušala vnesti drogo na enak način, torej v svojem telesu, tako da sta jo zaužila; ter druge okoliščine, ki so jih argentinske oblasti podrobno pojasnile v zahtevi za izročitev kot skupek indicev, ki kot celota osumljenega A. A. povezujejo z B. B. in C. C. in prikazujejo, da so bili vsi trije osumljeni v relevantnem času ves čas v kontaktu, da se je A. A. zanimal za potovanje preostalih dveh osumljenih v Argentino oziroma ga celo organiziral⁴ in da je torej ravno A. A., B. B. in C. C. pridobil za ta posel in jima prepovedano drogo tudi dobavil ter izročil, da bi jo vnesla v Argentino. Takšen opis dejanja pa glede na zgoraj pojasnjeno vrednostno in namensko razlago zagotovo ustreza zakonskim znakom “neupravičenega dajanja v promet” po 186. členu KZ-1. Poleg že navedene dejstvene podlage, ki je izkazana iz prvostopenjskega spisa, pa je sklep o dvojni kaznivosti mogoče utemeljiti tudi na podlagi konkretnega opisa kaznivega dejanja, ki ga osumljenemu tujcu očitajo pravosodni organi Argentine. Trditev je, da sta B. B. in C. C. psihotropne snovi, ki jima jih je izročil osumljeni tujec, poskušala pretihopati na ozemlje Argentine. Zato tudi način opisanega prenašanja tihotapljanja utemeljuje opozorilo državne tožilke, da je takšno prenašanje, na skrivaj in neopazno, pravzaprav značilno za trgovino s prepovedano drogo.

10. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče obravnavani sklep zunajobravnavnega senata razveljavilo. Pritožbeno sodišče sklepa kljub primarnemu predlogu državne tožilke samo ni spremenilo, saj to stori le, kadar je potrebno le drugače presoditi že ugotovljena dejstva (smiselno peti odstavek 392. člena ZKP) ali o pravilno ugotovljenih dejstvih ob pravilni uporabi zakona drugače odločiti (smiselno prvi odstavek 394. člena ZKP). V danem primeru pa je potrebno povsem na novo presojati (tudi še ne presojane) pogoje za izročitev po prvem odstavku 522. člena ZKP in pri tem po potrebi izvesti tudi primerne dokaze, zato je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

11. V novem odločanj se bo prvo sodišče moralo soočiti z nakazano pravno problematiko glede vprašanja dvojne kaznivosti, pa tudi sicer ugotoviti ali so izpolnjeni oz. ovrženi vsi pogoji, ki so navedeni v prvem odstavku 522. člena ZKP-N, skratka, po procesni zakonodaji, ki je na območju Republike Slovenije začela veljati po 20. oktobru 2019. Prav zato, ker tosmerne presoje prvostopenjski sklep ni napravil, zato tudi, kot je že pojasnjeno, sodišče druge stopnje ni moglo spremeniti problematizirane odločitve prvega sodišča, tako kot jo je primarno predlagala državna tožilka v svojem mnenju. To pa zato, ker če bi ob ugotovitvi deficita presoje ostalih pogojev iz prvega odstavka 522. člena ZKP z odločitvijo, ki jo je, kot je že navedeno državna tožilka predlagala, sodišče druge stopnje onemogočilo izvajanje učinkovite obrambe osumljenemu tujcu. Še drugače povedano, čeprav se preiskovalni sodnik do vseh pogojev, ki so določeni v procesnem zakonu za izročitev osumljenega tujca ni opredelil, pa se bo moralo glede nosilnih vprašanj, zlasti utemeljenosti suma ter vprašanja dvojne kaznivosti, prav tako pa tudi zaradi po 20. oktobru 2019 veljavnem procesnem zakonu, opredeliti še ali je izpolnjen pogoj tudi iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP-N.

-------------------------------
¹ Sodba VSRS opr. št. I Ips 117/2001 z dne 24.4.2001; Sklep VSL opr. št. II Kp 474/1999 z dne 4.1.2000.
² Mag. Deisinger, Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana, 2002, str. 302.
³ Dr. Korošec, Damjan, dr. Filipčič, Katja in Zdolšek, Stojan, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, 2019, str. 193.
⁴ Med drugim so ključne okoliščine, da je imel C. C. v svojem telefonu pod imenom A. A. in D. D. dvakrat shranjeno enako telefonsko številko, B. B. pa je imel med Facebook prijatelji dodano osebo A. A., katere profilna slika in povezana telefonska številka sta ustrezali teelfonski številki in povezani fotografiji z C. C. telefona; da je D. D. osebi B. B. preko aplikacije Whatsapp ponudol delo “iz istega razlgoa, kot sta že bila tam” in mu obljubljal dober zaslužek "najmanj 10.000" v enem tednu; da je oseba s številke, za katero se na podlagi zgoraj zapisanega domneva, da pripada A. A., tri dni po prijetju v Argenitni poklicala B. B.; da je A. A. v pogovoru preko Facebook-a dne 7.1.2017 poslal fotografijo vizitke hotela Grand Hotel Vedra v Argentini, kjer je neznana oseba na ime C. rezervirala sobo za 27. 2. 2017, torej dan, ko je C. C. poskušal drogo vnesti v Argentino, pri tem pa je A. A. osebo C. C. prosil, naj se mu javi takoj, ko prispe; ter da je A. A. po prijetju C. C. dvanajstkrat poklical po telefonu. Navedeno povzema tudi Predlog preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 42224/2019 z dne 16.10.2019.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 2347/2018-13
• VSK Sklep I Kp 33296/2017
• VSL Sklep I Kp 3945/2020