VSL Sklep VII Kp 26823/2016

Jedro

Do celotne oprostitve plačila sodne takse je upravičen le prosilec, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri tem se uporabljajo določbe ZSVarPre in ZUPJS.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 prošnjo oškodovanke kot tožilke A. A. za oprostitev plačila sodne takse v višini 360,00 EUR po plačilnem nalogu III K 26823/2016 z dne 5. 7. 2019, zavrnilo. Oškodovanki kot tožilki je dovolilo obročno plačilo sodne takse v skupnem znesku 360,00 EUR v treh mesečih obrokih po 120,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade vplačilo 15. dan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednja dva obroka pa na 15. dan naslednjega meseca. Sodišče prve stopnje je določilo kam naj oškodovanka kot tožilka nakaže sodno takso ter jo opozorilo na posledice zamude s plačilom katerega od treh obrokov.

2. Zoper sklep se je pritožila oškodovanka kot tožilka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pritožnico oprosti plačila sodne takse v višini 360,00 EUR v treh mesečnih obrokih po 120,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica uveljavlja, da se je njeno finančno stanje 15. 7. 2019 bistveno spremenilo, ker je ostala brez zaposlitve in je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje v ... ter od 16. 7. 2019 dalje prejema denarno nadomestilo med brezposelnostjo, kar je izkazala tudi z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 7. 8. 2019 in s potrdilom evidence brezposelne osebe z dne 17. 7. 2019.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo sodišče prve stopnje v času odločanja o prošnji oškodovanke kot tožilke za oprostitev plačila sodne takse seznanjeno s podatki, do kdaj je bila pritožnica zaposlena, kakšno plačo je prejemala v zadnjih štirih mesecih pred nastopom brezposelnosti in v kolikšni višini ter da bo vnaprej prejemala denarno nadomestilo za brezposelnost. Ta dejstva je tudi upoštevalo, ko je ugotavljalo skladno s šestim odstavkom 11. člena ZST-1, ali oškodovanka kot tožilka izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč in ali je upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse. Po 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se materialni položaj prosilca ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (to je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca iz prvega odstavka 14. člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, način ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (to je po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih – ZSVarPre). Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodke prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (ZSVarPre). ZSVarPre v 8. členu je na dan odločanja določal, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 392,75 EUR, torej dvakratnik tega zneska znaša 785,50 EUR, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo izpolnjevanje dohodkovnega kriterija v zvezi s presojo ogroženosti socialnega stanja pritožnice, pri tem upoštevalo, da živi sama v stanovanju in da je prejemala v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge za oprostitev plačila sodne takse plačo, ugotovilo je, kolikšna je bila višina teh dohodkov, kar je pojasnilo v točki 5 izpodbijanega sklepa. Ker so povprečni mesečni dohodki pritožnice v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse presegali višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da pritožnica ne izpolnjuje dohodkovnega kriterija za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, s tem pa v povezavi s 6. členom ZST-1 ni izpolnjen pogoj, da bi bila upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse.

7. Oškodovanka kot tožilka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da sodišče ne bi smelo upoštevati njenih dohodkov v času zaposlitve in pred nastopom brezposelnosti, ampak le dejstvo, da prejema le denarno nadomestilo. Določba drugega odstavka 13. člena ZBPP napotuje na uporabo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, ki izrecno določa način izračuna višine lastnega dohodka in sicer se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da drugega premoženja pritožnica nima, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je lastnica ene redne prinosniške delnice družbe N. in da je ta delnica vredna 100,00 EUR. Ugotovilo je tudi, da pritožnica plačuje mesečne leasing obroke za novejši avto znamke Renault..., letnik prve registracije pa je leto 2019.

9. Ker je v sodni praksi ustaljeno stališče, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepa o izvršbi, ali leasing obroki za najeto vozilo in ker pritožnica v svoji pritožbi ni argumentirano pojasnila, da ima dohodke za plačilo leasinga, niti ne upošteva, da vendarle razpolaga z eno delnico, ki dosega skoraj 1/3 vrednosti sodne takse, je neprepričljiva njena pritožbena ocena, da s plačilom sodne takse v treh mesečnih obrokih po 120,00 EUR ne bi mogla preživeti skozi mesec, ker ne bi imela niti za osnovno preživljanje. Ravno zaradi brezposelnosti bo skladno z odločbo ZSSR pritožnica 25 mesecev od 16. 7. 2019 do 15. 8. 2021 prejemala redno denarno nadomestilo med brezposelnostjo, kar pomeni, da s plačilom sodne takse v treh mesečnih obrokih ne bodo občutno zmanjšana sredstva, ki jih v času brezposelnosti pridobiva, ker še vedno lahko proda delnico, predvsem pa ne more biti spregledana okoliščina, da ima dovolj denarnih sredstev za plačilo leasing obrokov za vozilo, torej bo zmogla brez občutnega zmanjšanja sredstev za svoje preživljanje plačati tudi sodno takso na način in v časovnih okoliščinah, kot je to določeno z izpodbijanim sklepom. Zgolj nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in vztrajanje pri nezmožnosti plačila sodne takse, pritožnica glede na pravilno ugotovljena dejstva v izpodbijanem sklepu v zvezi z dohodkovnim in premoženjskim kriterijem pri ugotavljanju materialnega položaja ne more uspeti. Zato je njeno pritožbo pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 1082/2015
• VSM Sklep I Cp 808/2019
• VSL Sklep I Cp 1727/2021