VSL Sklep I Cpg 569/2019

Jedro

Nedvomno je v primeru, ko je sklep izvršilnega sodišča o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo izdan, podan pravni interes upnika, da se kot intervenient v pravdi pridruži dolžniku, ki vtožuje zarubljeno in preneseno terjatev. Enako pa po presoji pritožbenega sodišča velja tudi v položaju, ko sicer sklep o prenosu terjatve v izterjavo še ni izdan, terjatev pa je bila že zarubljena z vročitvijo sklepa o njenem rubežu dolžnikovemu dolžniku. Predlagatelj intervencije ima namreč v teku izvršbo, katere predmet (kot dovoljeno izvršilno sredstvo) je terjatev, o kateri se odloča v predmetnem pravdnem postopku in na kateri ima zastavno pravico in s tem prednostno pravico do poplačila. Uspešnost predlagateljeve (nadaljnje) izterjave zadevne zarubljene terjatve od tožene stranke (v poplačilo svoje terjatve do tožeče stranke v izvršilnem postopku) je odvisna tudi od uspeha tožeče stranke v predmetni pravdi in bo tako odločitev vplivala na njegov pravni položaj v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli stranska intervencija družbe H. AG, Švica, na strani tožeče stranke.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog družbe H. AG, Švica, za dopustitev stranske intervencije na strani tožeče stranke.

2. Zoper navedeni sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje predlagatelj intervencije. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli njegovo stransko intervencijo na strani tožeče stranke. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba predlagatelja je bila vročena pravdnima strankama, vendar ti nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Skladno z določbo 1. odstavka 199. člena ZPP se lahko tisti, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki kot intervenient. Predpostavka za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes, ki ga mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.¹ Interes mora biti torej pravni, kar pomeni, da mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Takšen interes tretjega obstoji, kadar odločba, ki bo izdana v obravnavani pravdi, neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.²

6. Predlagatelj svoj pravni interes za stransko intervencijo na strani tožeče stranke utemeljuje z navedbami, da je terjatev, ki jo tožeča stranka vtožuje v predmetni pravdi, zarubljena v njegovo korist kot upnika v izvršilnem postopku, ki se zoper tožečo stranko kot dolžnika vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I 000. Rubež zadevne terjatve je bil (do višine predlagateljeve terjatve do tožeče stranke³) na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti I 000 z dne 30.11.2018 (priloga A193 spisa) opravljen dne 10.12.2018, ko je bil navedeni sklep vročen toženi stranki kot dolžnikovemu dolžniku (2. odstavek 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ) in vročilnica z dne 10.12.2018 v prilogi A194 spisa).

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ima predlagatelj kot upnik tožeče stranke le ekonomski interes, da tožeča stranka v predmetnem postopku zmaga in tako pridobi sredstva, s katerimi bo lahko poplačala njegovo terjatev. Pojasnjuje, da v primeru zavrnitve predmetnega tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja predlagatelja, saj bi njegova terjatev do tožeče stranke še vedno obstajala.

8. Izvršba na denarno terjatev (t. j. dolžnikovo denarno terjatev, ki jo ima nasproti svojemu dolžniku) se opravlja z rubežem in prenosom (1. odstavek 104. člena ZIZ), ki se, po pravnomočnosti sklepa o rubežu, glede na upnikov predlog opravi s prenosom v izterjavo ali namesto plačila (114. člen ZIZ), pri čemer je v konkretnem primeru predlagatelj predlagal prenos v izterjavo (priloga A193 spisa). S sklepom o rubežu sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače z njo razpolagati (1. odstavek 107. člena ZIZ). Upnik z rubežem dolžnikove terjatve pridobi na njej zastavno pravico (2. odstavek 107. člena ZIZ). S prenosom v izterjavo (120. člen ZIZ) upnik pridobi pravico namesto dolžnika izterja izplačilo zneska navedenega v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje, v materialnopravnem smislu pa je upravičenec še vedno dolžnik.⁴ Upnik, ki ne skrbi za izterjavo prenesene terjatve, kot bi moral, odgovarja za škodo, ki jo s tem povzroči dolžniku oziroma drugemu upniku, za čigar terjatev je sodišče zarubilo dolžnikovo terjatev (124. člen ZIZ).

9. Nedvomno je v primeru, ko je sklep izvršilnega sodišča o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo izdan, podan pravni interes upnika, da se kot intervenient v pravdi pridruži dolžniku, ki vtožuje zarubljeno in preneseno terjatev.⁵ Enako pa po presoji pritožbenega sodišča velja tudi v položaju, ko sicer sklep o prenosu terjatve v izterjavo še ni izdan, terjatev pa je bila že zarubljena z vročitvijo sklepa o njenem rubežu dolžnikovemu dolžniku. Predlagatelj intervencije ima namreč v teku izvršbo, katere predmet (kot dovoljeno izvršilno sredstvo) je terjatev, o kateri se odloča v predmetnem pravdnem postopku in na kateri ima zastavno pravico in s tem prednostno pravico do poplačila (2. in 3. odstavek 107. člena ZIZ ter sklep o rubežu zadevne terjatve z vročilnico v prilogah A193 in A194 spisa). Uspešnost predlagateljeve (nadaljnje) izterjave zadevne zarubljene terjatve od tožene stranke (v poplačilo svoje terjatve do tožeče stranke v izvršilnem postopku) je odvisna tudi od uspeha tožeče stranke v predmetni pravdi in bo tako odločitev vplivala na njegov pravni položaj v izvršilnem postopku. Namreč v primeru, da bi tožnica v tej pravdi popolnoma propadla, bi predlagatelj izgubil možnost izvršbe na predmetu te pravde, pri čemer je bila izvršba nanj že dovoljena in je še vedno v teku (priloga A193 spisa). Predlagateljevo stransko intervencijo na strani tožeče stranke je zato potrebno dopustiti (199. člen ZPP).⁶

10. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njegovo stransko intervencijo na strani tožeče stranke dopustilo (5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter 3. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (1. odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 4259/2009 z dne 3.2.2010, opr. št. III Cp 3063/2010 z dne 6.10.2010, opr. št. I Cpg 832/2016 z dne 27.2.2017, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 638/2016 z dne 26.1.2017 ter sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 122/2008 z dne 23.10.208.
² Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 36/2014 z dne 5.2.2014 in L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 266 in naslednje.
³ Terjatev predlagatelja znaša 300.000,00 EUR s pripadki (sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 30.11.2018 v prilogi A193 spisa), pri čemer je predlagatelj po lastnih navedbah uspel v navedenem izvršilnem postopku doslej izterjati približno 157.000,00 EUR (list. št. 1220 spisa).
⁴ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 240/2018 z dne 4.7.2018 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2746/2012 z dne 14.11.2012. Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na upnika prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za dolžnika. Dolžnikov dolžnik ni potisnjen v položaj upnikovega dolžnika.
⁵ Npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 119/2018 z dne 12.9.2018.
⁶ Podobno npr. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2746/2012 z dne 14.11.2012.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 296/2014
• VSL sklep II Ip 4001/2013
• Sodba X Ips 44/2004