VSL Sklep II Kp 58463/2017

Jedro

Diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, je le v domeni državnega tožilca.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom, ob nestrinjanju preiskovalnega sodnika, na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrnilo zahtevo za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu opr. št. NM-Kt/6837/2017/BZ z dne 27. 12. 2019, v delu pod točko 2 zoper obdolženo pravno osebo A. d. o. o. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi s 1. in 3. točko 4. člena ZOPOKD v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolžene pravne osebe sorazmerno (v ustavljenem delu) bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nosilni razlogi za zavrnitev zahteve za uvedbo preiskave zoper obdolženo pravno osebo A. d. o. o., izhajajoč iz razlogov izpodbijanega sklepa, so ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je obdolžena pravna oseba v stečaju, da je brez premoženja ter, da stečajni upravitelj v rednem poročilu za to pravno osebo ugotavlja, da neunovčena stečajna masa predstavlja le terjatve do bivšega poslovodje v višini 147.767,00 EUR, katere izterljivost pa je negotova, saj nihče od upnikov ni založil sredstev za izterjavo in bo terjatev prenesena na upnike, stečajni postopek pa bo potem končan. Upoštevaje navedene okoliščine je sodišče prve stopnje ocenilo, da uvedba kazenskega postopka zoper obdolženo pravno osebo ne bi bila smotrna in je zato zahtevo državne tožilke za uvedbo preiskave zoper obdolženo pravno osebo zavrnilo. Pri tem se je sklicevalo na določbo 28. člena ZOPOKD, z obrazložitvijo, da se sicer navedena določba omejuje le na državnega tožilca kot dominus litisa kazenskega postopka, vendar namenska (teleološka) razlaga navedene določbe ne izključuje možnosti, da bi ob uvedbi kazenskega postopka zoper pravno osebo, če meni, da ta ni smotrna, nasprotoval tudi preiskovalni sodnik in predlagal, da o tem odloči zunajobravnavni senat, ki takemu mnenju tudi lahko sledi.

5. Navedenega razlogovanja, da se pravica iz 28. člena ZOPOKD ne omejuje le na državnega tožilca, temveč se razteza tudi na sodišče, državna tožilka utemeljeno ne sprejema. Pravilno ugotavlja, da je diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, le v domeni državnega tožilca. Navedeno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v svoji odločbi II Kp 4435/2011 z dne 7. 10. 2014, na katero se sklicuje tudi pritožnica. Že v tej odločbi je pritožbeno sodišče v prid navedenemu stališču izpostavilo določbo 6. člena ZOPOKD, ki določa, da je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Na tem mestu pritožbeno sodišče še dodaja, da raztezanje določbe 28. člena ZOPOKD, ki je jasna in se omejuje le na državnega tožilca, tudi na sodišče, kot to zmotno ocenjuje prvostopenjsko sodišče, pa tudi smiselno ne izhaja iz določb Zakona o kazenskem postoku, ki se smiselno uporabljajo, če ni v ZOPOKD drugače določeno, tudi v kazenskem postopku zoper pravno osebo (člen 42 ZOPOKD), temveč nasprotno. V kolikor se uporaba oportunitetnega načela - načelo smotrnosti kazenskega pregona nanaša na sodišče, je namreč Zakon o kazenskem postopku jasen in določen, kot na primer v postopku proti mladoletnikom, kjer v drugem odstavku 483. člena ZKP določa, da senat ustavi s sklepom postopek zoper mladoletnika med drugim tudi, kadar spozna, da ne bi bilo smotrno izreči mladoletniku niti kazni niti vzgojnega ukrepa.

6. Glede na navedeno je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Preiskovalni sodnik bo tako moral zaslišati zastopnika obdolžene pravne osebe in šele na podlagi tako usmerjenega postopka odločiti glede zahteve za uvedbo preiskave tudi zoper obdolženo pravno osebo v stečaju.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Kp 6979/2010
• VSK sklep Cpg 272/2007
• VSM Sklep I Cp 603/2020