<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 246/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.246.2019
Evidenčna številka:VSL00026780
Datum odločbe:19.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A., d. d. proti sklepu z dne 13. 3. 2019, s katerim je samostojna sodniška pomočnica zavrnila njegovo zahtevo za razrešitev upravitelja z dne 14. 2. 2019.

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajnega upravitelja B. B. razreši.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, ker v ravnanjih, ki jih je upnik očital upravitelju, ni našlo razlogov za njegovo razrešitev.

6. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vseh temeljnih navedb upnika, s katerimi je utemeljil ugovor zoper sklep o zavrnitvi predloga za razrešitev upravitelja. Trdi, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na nekritično presojane navedbe stečajnega upravitelja, medtem ko navedb in dokazov upnika ni upoštevalo. Temeljni očitek upnika naj bi bil, da je upravitelj v otvoritvenem poročilu upnikom prikazal stanje oziroma razmerje med upnikom in stečajnim dolžnikom v izredno pristranski luči, torej njegov osebni pogled, ne da bi pri tem upnike obvestil o stališčih in pojasnilih upnika, ki jih je ta podal upravitelju tekom dotedanjega stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje naj bi zmotno zaključilo, da gre pri predmetnem očitku le za nestrinjanje upnika s stališči upravitelja.

7. Očitki upnika niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pri svojem odločanju upoštevalo tako trditve upravitelja kot tudi trditve upnika in na podlagi presoje le teh pravilno zaključilo, da je vzrok za upnikove očitke predvsem v nestrinjanju upnika s stališči upravitelja o obstoju terjatve, ki naj bi jo imel dolžnik do upnika.

8. Pritožnik trdi, da je upravitelj v otvoritveno poročilo vključil samo svoje videnje poslovnega oziroma pogodbenega razmerja med upnikom in stečajnim dolžnikom, pri čemer ostalim upnikom na predviden način ni posredoval informacij in pojasnil upnika v zvezi s predmetnim razmerjem. Iz pojasnil upnika naj bi selektivno in iztrgano izbral delčke pojasnil, ki bi morebiti bili skladni z njegovim videnjem situacije.

9. V skladu z določbo drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP otvoritveno poročilo med drugim sestavlja opis stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženja, ki jo sestavlja. Ker je upravitelj ugotovil, da je dolžnik posloval le z enim naročiteljem storitev, to je upnikom A., d. d., ter da drugega premičnega in nepremičnega premoženja ter drugih premoženjskih pravic, kot le neplačane terjatve do navedenega upnika, nima, je večji del pozornosti posvetil opisu tega premoženja. Pri tem je podal svojo strokovno oceno poslovnega razmerja med navedenim upnikom in dolžnikom ter Sporazuma o prenehanju Pogodbe o posredovanju pri sklepanju pogodb ter sodelovanju pri prodaji opreme št. A26/2016 z dne 25. 9. 2017 (v nadaljevanju sporazum), ki sta ga sklenila dolžnik in upnik. Upravitelj je profesionalna oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje za presojo ravnanj dolžnika z vidika morebitnega oškodovanja upnikov in je pri tem samostojen. Ali je njegova ocena pravilna, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki se je po vloženi tožbi dolžnika zoper upnika, po navedbah upravitelja iz odgovora na pritožbo, že začel.

10. Pri sestavi otvoritvenega poročila upravitelju ni potrebno navajati prav vseh pojasnil upnika v zvezi z zgoraj navedenim poslovnim razmerjem z dolžnikom, temveč lahko poda le svoje zaključke in svoja videnja v zvezi s tem. To pa še ne pomeni, da je zgolj zato prikaz razmerja med upnikom in dolžnikom podan v pristranski luči ter da zato ravnanje upravitelja ni vestno in pošteno. S pojasnili upnika pa se drugi upniki lahko seznanijo z vpogledom v stečajni spis.

11. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel. Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče že opravilo vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka dolžnika proti upniku ter da se pri tem ni opredelilo do navedb upnika, ampak je vsebino obstoja morebitne terjatve dolžnika do upnika presojalo samo na podlagi navedb v otvoritvenem poročilu. Sodišče prve stopnje je res navedlo, da se ni mogoče strinjati z upnikom, da dolg do dolžnika ne obstaja, da ga upravitelj ne sme ugotavljati in nato v pozitivnem zaključku izterjati, vendar pa je s tem, ob upoštevanju navedb upnika in dolžnika ter predložene listinske dokumentacije ocenilo le, da morebitni zahtevki dolžnika do upnika iz zgoraj navedenega poslovnega razmerja niso izključeni oziroma očitno neutemeljeni. Sodišče torej ni meritorno odločalo o zahtevkih dolžnika do upnika, kot mu to očita pritožnik.

12. Ni res, da sodišče ni opravilo presoje očitkov o obstoju kršitev dolžnosti oziroma obveznosti upravitelja skladno z določbo 98. člena ZFPPIPP in določbami 7., 9., 13., 17., 22. in 25. člena Kodeksa etike upraviteljev. Sodišče prve stopnje je presojo opravilo in pravilno zaključilo, da v očitanih kršitvah ni razlogov za razrešitev upravitelja, ter da so za morebitne kršitve Kodeksa etike upraviteljev predvidene prekrškovne sankcije. Sodišče prve stopnje pri tem ni presojalo zgolj navedb upravitelja, temveč tudi navedbe upnika. V kolikor pa sodišče meni, da očitane kršitve niso razlog za razrešitev, ni dolžno presojati, ali je do kršitev obveznosti upravitelja res prišlo ali ne, kot to zmotno meni pritožnik. Zato tudi očitki pritožnika, da se do nobene od navedb upravitelja iz njegovega odgovora na predlog za razrešitev (do vložitve pritožbe) ni mogel opredeliti, niso relevantnega pomena. Očitana kršitev pravice do izjave ob povedanem ni podana.

13. Pritožnik trdi, da v dosedanjem postopku niti z besedo ni omenil, da naj stečajne mase v predmetnem postopku stečaja zoper stečajnega dolžnika ne bi bilo, ter da sodišče prve stopnje zgrešeno navaja, da naj bi iz upnikovih navedb izhajalo, da bi se postopek moral voditi po določbi 378. člena ZFPPIPP in bi se moral končati brez razdelitve upnikov. Vendar pri tem že sam pravilno navaja, da navedeno za odločitev ni odločilnega pomena.

14. Na podlagi predložene listinske dokumentacije ni mogoče zaključiti, da so navedbe upravitelja v otvoritvenem poročilu enostranske in zavajajoče, kot to trdi pritožnik. Niti, da upravitelj ni korektno, skladno s profesionalno skrbnostjo, vestno in pošteno predstavil upnikom morebitna odprta vprašanja med dolžnikom in upnikom. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da ni nič spornega, če je upravitelj objavil tudi dopis oziroma izjavo, v kateri je upnik od bivšega direktorja zahteval, da naj po začetku stečajnega postopka poda izjavo, da dolžnik nima terjatev do njega, ter da iz tega izhaja, da je previdnost upravitelja glede morebitnega obstoja dolga upnika do dolžnika utemeljena.

15. Pritožnik trdi, da upravitelj od upnika zahteva predložitev dokumentacije, do katere sploh ni upravičen ter da dejstvo, da špekulira o obstoju neke dodatne dokumentacije, ne pomeni, da naj bi ta obstajala. Glede na to, da je upravitelj pojasnil, da je bila dokumentacija dolžnika pomanjkljiva ter da primopredaje z računovodskim servisom ni bilo, je razumeti tudi njegove pozive k predložitvi morebitne, še dodatne dokumentacije, s katero naj bi razpolagal upnik. Zato takšnega njegovega ravnanja ni mogoče razumeti kot špekulacijo o obstoju še dodatne dokumentacije.

16. Pritožnik trdi, da vsa posamična ravnanja, ki jih je izpostavil, neposredno kažejo, da je upravitelj večkrat in vztrajno kršil določbe ZFPPIPP in Kodeksa etike upraviteljev, saj je komunikacijo vodil na popolnoma neprimeren način, s postavljanjem ultimatov, groženj ter z zahtevami za predložitev dokumentov in pojasnil, do katerih skladno z veljavno zakonodajo ni upravičen. Sodišče prve stopnje je v zvezi z očitki pritožnika pravilno pojasnilo, da mora upravitelj ravnati tako, da varuje in uresničuje interese vseh upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Prav tako upravitelj, po presoji pritožbenega sodišča, ravna, kot je to razbrati iz izpostavljenih ravnanj, ki mu jih očita pritožnik.

17. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.

18. Ob povedanem se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje ni storilo nobene od očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravno odločilno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Pravilno je uporabilo tudi materialno pravo.

19. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

20. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 98, 118, 294, 294/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNjgw