VSL Sodba I Cp 1310/2019

Jedro

Vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani In 000/2013 z dne 29. 7. 2016, na delež 1/6 nepremičnine s parc. št. 180/2, k. o. X, ID X-180/2-0, ni dopustna, zato je izvršilni sklep v tem delu razveljavilo in izvršbo ustavilo (I. točka izreka). Toženki je naložilo povračilo 2.323,34 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskim zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnica priznava, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi I P 000/2015 s sodbo z dne 5. 5. 2017 razsodilo, da predstavlja nepremičnina s parc. št. 180/2, k. o. X skupno premoženje tožnika in S. D., za vsakega s solastniškim deležem do 1/2. Ta sodba je potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1671/2017 z dne 17. 1. 2018. Navedeni postopek je predstavljal predhodno vprašanje za rešitev predmetne zadeve. Pritožnica izpostavlja, da sta zoper prej navedeno odločitev tako prvi stranski intervenient Republika Slovenija kot tudi drugi stranski intervenient – toženka vložili revizijo, revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem pa še vedno poteka. Čeprav bi v primeru uspeha z revizijo imela ustrezna pravna sredstva za vrnitev v prejšnje stanje, pa je kljub temu treba z zadevo počakati do odločitve v revizijskem postopku. V primeru, da bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, bi po predmetni sodbi tožnik že pridobil višji solastniški delež, kot pa ga ima sedaj, zato bi bilo treba sprožiti druge postopke, ki bi dodatno obremenili sodišče. Pritožnica vztraja, da je treba v predmetnem postopku počakati do odločitve revizijskega sodišča, čeprav strogo formalistično vložena revizija ni zakonski razlog za prekinitev postopka.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev gradilo na naslednjem dejstvenem substratu:

- med upnico (toženko) in dolžnico S. D. teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. In 000/2013 izvršilni postopek zaradi izterjave 42.127,95 EUR;

- upnica (toženka) je v izvršilnem postopku predlagala rubež nepremičnine - ID znak X-180/2-0, ugotovitev vrednosti, prodajo te nepremičnine in poplačilo iz zneska, dobljenega s prodajo;

- Okrajno sodišče v Ljubljani je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi In 000/2013 z dne 18. 4. 2013, ki je postal pravnomočen 21. 4. 2015;

- tožnik je v izvršilni zadevi In 000/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani podal ugovor tretjega, v katerem je zatrjeval solastništvo nepremičnine ID znak X-180/2-0 v deležu do 1/6;

- Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom In 000/2013 z dne 29. 7. 2016 njegov ugovor zavrnilo in mu naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na nepremičnini - ID znak X-180/2-0 v deležu do 1/6 ni dopustna;

- Okrožno sodišče v Ljubljani je v zadevi I P 000/2015 s sodbo z dne 5. 5. 2017 razsodilo, da predstavlja nepremičnina s parc. št. 180/2, k. o. X skupno premoženje tožnika in S. D., vsakega z deležem do 1/2, prvostopenjska sodba pa je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1671/2017 z dne 17. 1. 2018.

6. Na podlagi izpostavljenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 000/2013 z dne 29. 7. 2016 na delež 1/6 nepremičnine s parc. št. 180/2, k. o. X, ID X-180/2-0, ni dopustna. Takšni odločitvi v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Pritožba teza, da v zadevi sodišče ne bi smelo razsoditi, dokler ne bo odločeno o reviziji, ki jo je toženka vložila zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1671/2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 000/2015 glede skupnega premoženja in deleža tožnika na tem premoženju, je zmotna. Bistveno je, da je odločitev o tožnikovem polovičnem deležu na nepremičnini z ID znakom X-180/2-0, kar predstavlja stanovanjsko hišo, pravnomočna. Pritožbena razlogovanja o dodatnem obremenjevanju sodišča s postopki zaradi morebitnega uspeha v revizijskem postopku, ne morejo imeti želene teže. Kot je bilo v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1841/2018 z dne 14. 11. 2018 že pojasnjeno, razlog za prekinitev pravdnega postopka ni več podan, če je bilo na matičnem področju predhodno vprašanje rešeno z učinki pravnomočnosti. Vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) tako ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.

7. Poleg tega pa je v času od vložitve pritožbe pa do odločanja pritožbenega sodišča Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev o vloženi reviziji v zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deleža tožnika na njem. Revizijo zoper odločitev o glavni stvari je na seji 6. 6. 2019 zavrnilo. Zato so odpadli vsi pomisleki, ki jih izpostavlja pritožnica v zvezi z obremenjevanjem sodišča in dodatnimi nepotrebnimi stroški pravdnih strank.

8. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo.

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena. Tožnikov odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).

Datum zadnje spremembe:

11.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2269/2018
• UPRS Sodba I U 1439/2018-6
• VSC sodba Cp 699/2013