<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1780/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1780.2019
Evidenčna številka:VSL00027918
Datum odločbe:16.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.),dr. Peter Rudolf (poroč.), Majda Irt
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda

Jedro

Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 17. 7. 2019 je sodišče prve stopnje:

- predlogu predlagateljev za izdajo začasne odredbe z dne 21. 6. 2019 delno ugodilo in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan pooblaščenim osebam družbe E., d.o.o., ali drugim s strani te družbe pooblaščenim osebam dopustiti prehod preko posameznega dela stavbe z ID znakom: 000-987-9, ki je v njegovi izključni lasti, z namenom dostopa (vstopa) teh oseb v skupni prostor z ID znakom: 000-987-13, zaradi izvedbe nujne dolžnosti distributerja toplote z dostopom v toplotno postajo, v izogib potrebi po odklopu priključnega vročevoda in prekinitvi oskrbe s toploto za toplotni postaji na naslovu L., in sicer v roku 3 dni po prejemu te začasne odredbe s strani nasprotnega udeleženca (točka I/1 izreka),

- nasprotnemu udeležencu prepovedalo vsa dejanja, s katerimi bi onemogočal ali oviral dostop, opisan v 1. točki začasne odredbe (točka I/2 izreka); odločilo, da se za primer kršitve obveznosti iz točke 1. in 2. začasne odredbe v breme nasprotnega udeleženca določi kazen v višini 5.000 EUR, ki jo v primeru kršitve izterja sodišče po uradni dolžnosti in hkrati določi višjo kazen (točka I/3 točka izreka); odločilo, da velja začasna odredba do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka opr. št. N 000/2019, da ugovor zoper njo ne zadrži njene izvršitve in da bo o stroških postopka, nastalih z začasno odredbo, odločeno s posebnim pisnim sklepom (točke I/4 – I/6 točka izreka),

- predlog za izdajo začasne odredbe z dne 21. 6. 2019 v preostalem delu, in sicer v delu, kjer predlagatelji predlagajo, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da je dolžan upravniku stavbe z ID znakom: 000-987, vzdrževalcem in drugim osebam, ki jih upravnik za to pooblasti, dopuščati prehod preko posameznega dela stavbe z ID znakom: 000-987-9 v njegovi izključni lasti z namenom dostopanja in vstopanja v skupni prostor z ID znakom: 000-987-13, zlasti zaradi nadzora, vzdrževanja, popravil ter izvajanja vseh potrebnih del v toplotni postaji, ter da se mu prepove dejanja, s katerimi bi bilo to onemogočeno oz. ovirano, in za primer kršitve določi denarna kazen, ter v delu, kjer predlagajo, da začasna odredba, ki jo je sodišče izdalo (točka I/1 izreka), velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka, zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo prvi štirje predlagatelji, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga spremeni tako, da njihovemu predlogu izdaje začasne odredbe v celoti ugodi, oziroma podredno, da ga v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Uvodoma navajajo, kaj so predlagali v predlogu za izdajo začasne odredbe in s čim so ga utemeljevali. Zatrjevali so dve negativni posledici, ki bodo sledile ali bi lahko sledile v posledici tega, da nasprotna udeleženka ne dopušča dostopa do skupne postaje in kar terja začasno ureditev razmerij z začasno odredbo. Prva so grozeče motnje pri delovanju toplotne postaje (nenadzorovano delovanje in poraba, nezmožnost vzdrževanja, nevarnost kontaminacije, nevarnost izlivov), druga pa je grozeča prekinitev dobave toplote v stavbo s strani distributerja toplote. Sodišče je predlagano zavarovanje omejilo samo na dopuščanje dostopa do toplotne postaje distributerju toplote, družbi E. d.o.o. Strinjajo se sicer z načelnim stališčem sodišča prve stopnje, da je bistvo ureditvenih začasnih odredb v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere. Ne strinjajo pa se s stališčem omenjenega sodišča, da jim varstvo z ureditveno začasno odredbo v obsegu, kot ga predlagajo, v tem konkretnem primeru ne gre. Navedba sodišča češ, da naj bi predlagatelji domnevno zahtevali permanenten in neomejen prehod preko posameznega dela stavbe z ID znakom 000-987-9 v izključni lasti nasprotne udeleženke, ne drži. Sami so v predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevan začasni dostop do toplotne postaje tudi v zavrnjenem delu omejili tako po upravičenih osebah zahtevanega začasnega dostopa kot po njegovem namenu. Ne zahtevajo, da bi nasprotni udeleženec po začasni odredbi dopuščal dostop preko svojega posameznega dela vsem etažnim lastnikom obravnavane stavbe, ampak da to dopusti upravniku in z njegove stani pooblaščenim vzdrževalcem in drugim osebam. Prav tako v predlogu ne zahtevajo, da bi nasprotni udeleženec po začasni odredbi dopuščal dostop preko svojega posameznega dela kadarkoli in kar tako, ampak le za izrecno določen namen dostopa do toplotne postaje zaradi njenega nadzora, vzdrževanja in popravil. Drugačno navajanje sodišča prve stopnje je protispisno, zaradi česar sta podani kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Presoja sodišča, da predlagatelji motenj v delovanju sistema domnevno niso izkazali in ni nobene nevarnosti oziroma vsaj ne z gotovostjo, je nepravilna in nezakonita. Zmotno je stališče sodišča, češ da bi morali predlagatelji grozečo škodo izkazovati s stopnjo gotovosti. V skladu s 151. členom ZNP-1 in 272 členom ZIZ namreč za odločitev o začasni odredbi zadošča verjetnost in ne gotovost. Predlagatelji verjetnosti nastanka motenj v delovanju sistema, ki lahko nastajajo v posledici nezmožnosti dostopa upravnika in vzdrževalcev do sporne toplotne postaje, ne zatrjujejo pavšalno, niti ne brez dokazov. V predlogu za zavarovanje so kot dokaz predložili tako pisno strokovne mnenje družbe P. d.o.o. z dne 21. 5. 2019 kot tudi dopis družbe E., d.o.o., z dne 4. 6. 2019. V teh listinskih dokazih je zelo jasno in konkretno zapisano, da nevzdrževana in nekontrolirana toplotna postaja poleg neučinkovitega obratovanja, ki povzroča škodo odjemalcu in distributerju toplote, predstavlja tudi potencialno nevarnost za življenje, zdravje in premoženje, saj v primeru odpovedi posameznih regulacijskih elementov lahko pride do nekontroliranega porasta temperature in tlaka ter izliva vroče vode v objektu, v primeru odpovedi varnostnih elementov pa tudi do poškodb s porušitvami. Glede na navedbe predloga za zavarovanje in njemu predložene listine več kot očitno ne gre za zgolj za pavšalno zatrjevano škodo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, temveč za konkretno obstoječo nevarnost, ki kaj kmalu lahko postane resničnost. Da v posledici neustreznega vzdrževanja oziroma nekontroliranja sporne toplotne postaje predlagateljem grozi ne le znatna premoženjska škoda, temveč ogroža celo njihovo zdravje in življenje, prav tako pa tudi zdravje in življenje ostalih prebivalcev obravnavane stavbe, je s stopnjo verjetnosti izkazano. Prav tako ne gre prezreti, da niti predlagatelj niti upravnik, niti druge pooblaščene osebe zaradi samovolje nasprotne udeleženke že več mesecev ne morejo dostopati do skupnega prostora, v katerem se nahaja sporna toplotna postaja, zaradi česar morebitne že nastale škode konkretneje niti ni možno specificirati, ker jim trenutno stanje naprav ni poznano. Prav tako ne gre prezreti niti dejstva, da se spričo vedno daljšega obdobja obratovanja toplotne naprave brez izvajanja ustreznega nadzora, vzdrževanja in morebitnih opravil, možnosti nastanka negativnih posledic oziroma dejanskega nastanka škode iz dneva v dan povečujejo, kar po njihovem prepričanju še dodatno utemeljuje njihovo zahtevo. Izpodbijani sklep nima jasnih razlogov, zakaj listinsko gradivo, predloženo v dokaz verjetnega nastanka motenj v delovanju toplotne postaje, ne prepriča sodišča prve stopnje vsaj do verjetnega sklepanja, da bo brez dostopa do tega prišlo. Podana naj bi bila kršitev iz 8. člena ZPP in 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana odločba se izkaže za nepravilno in nezakonito tudi z vidika grozeče prekinitve dobave toplote. Slednjo je sodišče prve stopnje spoznalo za grozečo škodo, ki jo je treba in mogoče preprečiti z začasno odredbo, vendar je prezrlo, da je zgolj z ugodilnim delom izpodbijanega sklepa ni moč preprečiti. Spregledalo je, da bo distributer toplote, E. d.o.o., oskrbo obravnavane stavbe s toploto za tam nahajajočo se toplotno postajo prekinil ne le v primeru, če ji najkasneje do dne 15. 9. 2019 ne bo omogočen dostop v prostor, v katerem se nahaja sporna toplotna postaja, temveč tudi v primeru, če bi postalo obratovanje naprav neučinkovito, nevarno in bo povzročalo motnje ali škodo na distribucijskem sistemu ali objektu. Zagotavljanje obratovalne sposobnosti toplotne postaje, to je njenega zanesljivega, učinkovitega in varnega obratovanja na način, da ne prihaja do motenj na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu, pa ni ne dolžnost ne naloga distributerja, temveč njenega odjemalca oziroma lastnika. Le ta je dolžan skladno z 11. člen SON zagotoviti vzdrževanje toplotne postaje z za to usposobljenim izvajalcem, ki pa ni nujno E., d.o.o. Predlagatelji kljub ugodilnemu delu izpodbijanega sklepa ne morejo zagotoviti učinkovitega in varnega delovanja sporne toplotne postaje. V kolikor bo nevzdrževanje in nekontroliranje sporne toplotne postaje na obravnavani lokaciji privedlo do neučinkovitega obratovanja in posledično do motenj in škode na distribucijskem sistemu ali samem objektu, bo E., d.o.o. nemudoma izvedla odklop priključenega vročevoda in prekinila oskrbo s toploto za obravnavano stavbo.

3. Ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na straneh 8 – 10 (obrazložitve) izpodbijanega sklepa (tudi) ob sklicevanju na restriktiven pristop,1 ki je potreben pri izdaji ureditvenih začasnih odredb, (in ob upoštevanju za odločitev relevantnih določb 151. člena ZNP-12 in 272. člena ZIZ3) konkretno ter hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj začasne odredbe ni bilo moč izdati v (celotnem) predlaganem obsegu. V tem okviru je navedlo, da naj bi bil predlagan praktično neomejen oziroma permanenten dostop (vstop) upravniku, vzdrževalcem in drugim osebam, ki jih upravnik za to pooblasti,4 in sicer za opravo nalog, ki so bile v predlogu za izdajo začasne odredbe opredeljene zgolj primeroma (to je z uporabo izraza „zlasti“). Ker je izraz „permanenten“ uporabilo v iz samega predloga5 razvidnih (osebnih/vsebinskih) okvirjih, je pritožbeno nasprotovanje6 predlagateljev njegovi uporabi s strani sodišča prve stopnje s pojasnjevanjem, da so predlog zamejili tako po upravičenih osebah kot namenu, neutemeljeno,7 tudi sicer pa brezpredmetno. Za presojo pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje ni bistveno vprašanje utemeljenosti uporabe omenjenega izraza, ampak ali so predlagatelji izkazali zakonsko predvidene predpostavke za (konkretno vsebino/obseg) predlog(a), kot so ga (jo) predlagali. Zakaj temu niso zadostili, pa je sodišče prve stopnje argumentirano pojasnilo, pritožba pa v pravilnost teh razlogov dvoma ne poraja.8

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi mnenjem družbe P. d.o.o. z dne 21. 5. 2019, ki so ga v zvezi s svojimi trditvami o posledicah zaradi nemožnosti dostopa do (oziroma nevzdrževanja) toplotne postaje predložili predlagatelji, navedlo, da ta (z gotovostjo) ne potrjuje njihovih pavšalno zatrjevanih neugodnih posledic. Pritožba pravilno poudarja, da relevantne (predhodno omenjene) zakonske določbe ne zahtevajo, da mora predlagatelj nastanek škode (neugodnih posledic) izkazati z gotovostjo. Vendar pa predlagateljem z omenjenim mnenjem zatrjevanih posledic (grozeče škode) ni uspelo izkazati niti s stopnjo potrebne verjetnosti, ob upoštevanju, da je potrebno v primeru ureditvenih začasnih odredb z ozirom na restriktivni pristop pojme „grozeče nasilje“ oziroma „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“ razlagati (zelo) omejevalno.9 Predloženo mnenje namreč (kot je to izpostavilo že sodišče prve stopnje) govori zgolj o tveganjih za pojav (neugodnih) posledic (ki jih nato mnenje tudi našteva). Tudi sami predlagatelji so pri opredeljevanju pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (glej stran 9 njihovega predloga z dne 21. 6. 2019) govorili zgolj o tveganjih za nastanek poškodb na toplotni postaji in za življenje ter zdravje ljudi, kar je presplošno oziroma preveč hipotetično. Podobno velja za njihovo pritožbeno poudarjanje, da je v listinskih dokazov, ki so jih predložili (in sicer prej omenjeno mnenje družbe P. d.o.o. ter dopis družbe E. d.o.o. z dne 4. 6. 2019) zelo jasno in konkretno zapisano, da nevzdrževana in nekontrolirana toplotna postaja poleg neučinkovitega obratovanja, ki povzroča škodo odjemalcu in distributerju toplote, predstavlja tudi potencialno nevarnost za življenje, zdravje in premoženje. Medtem ko je bilo glede mnenja družbe P. poudarjeno, da omenja zgolj tveganja, pa je pritožbeno sklicevanje na dopis družbe E. d.o.o. z dne 4. 6. 2019 povsem pavšalno. Pritožba ne pojasni (niti to sicer ni razvidno), kje v predlogu z dne 21. 6. 2019 naj bi se predlagatelji na tovrsten način (torej v zvezi s posledicami oziroma grozečo škodo) sklicevali na omenjeni dopis. To velja tudi za nadaljnje pojasnjevanje, da lahko v primeru odpovedi posameznih regulacijskih elementov pride do nekontroliranega porasta temperature in tlaka ter izliva vroče vode v objektu, v primeru odpovedi varnostnih elementov pa tudi do poškodb s porušitvami. Te navedbe so ne le premalo konkretizirane10 ampak prvenstveno nove in posledično neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 42. členom ZNP-1).11 Listine (dokazi) pa manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti. Ker se je sodišče prve stopnje do mnenja družbe P. jasno opredelilo in pojasnilo, zakaj (glede trditev predlagateljev o škodi/neugodnih posledicah) ne zadošča, je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima jasnih razlogov, zakaj sodišča s strani predlagateljev predloženo listinsko gradivo12 ni prepričalo, neutemeljen.13

7. Glede domnevne škode nedopustno pritožbeno novoto predstavlja tudi pojasnjevanje, da zaradi tega, ker predlagatelji, upravnik in druge pooblaščene osebe zaradi samovolje nasprotne udeleženke že več mesecev ne morejo dostopati do skupnega prostora, v katerem se nahaja sporna toplotna postaja, morebitne že nastale škode konkretneje niti ni možno specificirati, kot tudi, da se spričo vedno daljšega obdobja obratovanja toplotne naprave brez izvajanja ustreznega nadzora, vzdrževanja in morebitnih opravil, možnosti nastanka negativnih posledic oziroma dejanskega nastanka škode iz dneva v dan povečujejo. Kar se prvo omenjenega sklopa trditev tiče, velja tudi pripomniti, da so brezpredmetne, saj predlagateljem zato, da bi bilo moč njihovemu predlogu (v celoti) ugoditi, ni bilo potrebno izkazati že nastale škode, ampak „zgolj“ podati konkretne trditve glede grozeče škode (neugodnih posledic) in to s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati. Trditve o tem, da se možnosti nastanka negativnih posledic oziroma dejanskega nastanka škode iz dneva v dan povečujejo, pa so (hkrati) preveč splošne (hipotetične).

8. Neupravičen je nadalje očitek,14 da je sodišče prve stopnje prezrlo, da zgolj z ugodilnim delom izpodbijanega sklepa grozeče škode ni moč preprečiti,15 oziroma da je spregledalo, da bo distributer toplote (E., d.o.o.) oskrbo stavbe s toploto prekinil ne le v primeru, če mu najkasneje do dne 15. 9. 2019 ne bo omogočen dostop v prostor, v katerem se nahaja sporna toplotna postaja, ampak tudi, če bo postalo obratovanje naprav neučinkovito, nevarno in bo povzročalo motnje ali škodo na distribucijskem sistemu ali objektu. Vsega navedenega sodišče prve stopnje ni moglo prezreti (spregledati), saj s strani predlagateljev ni bilo zatrjevano16 (kar hkrati pomeni, da vse predstavlja nedopustno pritožbeno novoto). Vsebina listin (dopis družbe E. d.o.o. z dne 4. 6. 2019, na katerega se pritožba sklicuje) pa (kot je bilo že poudarjeno) manjkajočih (potrebnih) trditev ne more nadomestiti. Posledično je brezpredmetno (obenem pa prav tako pritožbeno novo) pojasnjevanje, da zagotavljanje obratovalne sposobnosti toplotne postaje ni dolžnost (naloga) distributerja, temveč njenega odjemalca oziroma lastnika.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
1 Kot je v sklepu II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008 poudarilo Vrhovno sodišče RS, ta restriktiven pristop pomeni, da so omejene na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
3 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.
4 Ker nikjer ni navedlo, da bi bilo to predlagano v korist vseh etažnih lastnikov (oziroma da bi moral nasprotni udeleženec dostop preko svojega posameznega dela dopuščati kadarkoli in kar tako), je pritožbeno oporekanje, češ da predlagatelji tega niso zahtevali, brezpredmetno. Na drugi strani pa je navajanje, da so v predlogu zahtevali začasen dostop do toplotne postaje, neutemeljeno, saj takega izraza niso uporabili, niti takega zaključka ni moč narediti na podlagi siceršnje vsebine njihovega predloga za izdajo začasne odredbe z dne 21. 6. 2019.
5 Katerega vsebino je pravilno povzelo.
6 Vključno s sklicevanjem na kršitve 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
7 Glej tudi sklep tega sodišča II Cp 1469/2013 z dne 7. 8. 2013.
8 Kar velja tudi za pavšalno (ne dovolj pojasnjeno) trditev, da je bila z njihove strani predlagana dopustitev v skladu z načelom restriktivnega izdajanja začasnih odredb in da naj bi drugačna presoja sodišča prve stopnje nasprotovala določbam 151. člena ZNP-1 in 272. člena ZIZ.
9 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008.
10 Takšna je tudi trditev o konkretno obstoječi nevarnosti, ki kaj kmalu lahko postane resničnost.
11 Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in dokazov prekluzija (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012 in sklep tega sodišča I Cp 1907/2015 z dne 26. 8. 2015). Izjema je v skladu z 29. in 34 členom ZNP-1 predvidena v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena omenjenega zakona (to je otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese).
12 Katere druge listine ima pritožba še v mislih, ni pojasnjeno. Glede dopis družbe E. d.o.o. z dne 4. 6. 2019, na katerega se v tem oziru (torej glede posledic/grozeče škode) predlagatelji sklicujejo šele sedaj v pritožbi, pa je bilo ugotovljeno, da je to v predlogu z dne 21. 6. 2019 izostalo.
13 Vključno z vsemi (pavšalno) zatrjevanimi kršitvami, ki jih pritožba omenja v nadaljevanju.
14 Vključno z vsemi (pavšalno) zatrjevanimi kršitvami, ki jih pritožba omenja v nadaljevanju.
15 Oziroma da sami kljub ugodilnemu delu izpodbijanega sklepa ne morejo zagotoviti učinkovitega in varnega delovanja sporne toplotne postaje.
16 Glej npr. 3. in 4. stran njihovega predloga z dne 21. 6. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 151

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMjY5