VSL Sklep II Cp 1320/2019

Jedro

Za prekinitev zadošča, da spor obstaja le med dvema izmed več dedičev (konkretno med C. C. in pritožnico). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tudi zaradi tega prekiniti zapuščinski postopek, pravilna, čeprav med dvema drugima dedičema v zvezi s tem ni spora (konkretno med pritožnico in mamo, zapustnikovo vdovo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek ter zapustnikova potomca A. A. in B. B. napotilo na pravdo, da zoper sodediče vložita tožbo na razveljavitev/ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku z 22. 12. 2009 ter ugotovitev deleža zapustnika na nepremičnini, par. št. 185/223, k. o. X., od česar je odvisen obseg zapuščine po pokojnem.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje zapustnikova hči, ki kot bistveno navaja, da njenemu zahtevku za spremembo obsega zapuščine ni nihče ugovarjal, in to kljub pozivu sodišča. Iz tega sklepa, da so ostali dediči s tem soglašali in se strinjali z obsegom zapuščine po oporoki. Sklicuje se na zapisnike z zapuščinske obravnave in navaja, da je C. C. najprej priznala oporoko, kasneje pa je že priznano oporoko zanikala, češ da se je oče kasneje premislil, glede pogodbe o preužitku pa je povedala, da je veljavna. V nadaljevanju povzema svoje dosedanje navedbe in jih utemeljuje. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Preostali dediči na vročeno pritožbo¹ niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razloga za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo sta dva. Prvi se nanaša na sklenitev pogodbe o preužitku, drugi pa na vprašanje, ali je bil zapustnik solastnik nepremičnin v k. o. X.

6. V zvezi s pogodbo o preužitku pritožnica sama navaja, da je sodedinja C. C. vztrajala pri veljavnosti te pogodbe,² torej ne drži, da med strankama ni bilo spora o obsegu zapuščine v tem delu (212. člena ZD). Ker je od veljavnosti pogodbe odvisen obseg premoženja, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine. Pritožnica ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje,³ da je njena pravica v zvezi s tem manj verjetna, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), in pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča.

7. Drugi sklop se nanaša na vprašanje, ali je bil zapustnik solastnik nepremičnin v k. o. X. Te nepremičnine je namreč v celoti, kot izključna lastnica, na hčerko C. C. prenesla zapustnikova vdova. C. C. je na naroku 22. 11. 2018 izrecno oporekala navedbam sodedičev, da gre za skupno premoženje njenih staršev, ter vztrajala, da je bila lastnica mati. Ker zadošča, da eden od dedičev nasprotuje navedbam drugega o obsegu premoženja oziroma, povedano drugače, za prekinitev zadošča, da spor obstaja le med dvema izmed več dedičev (konkretno med C. C. in pritožnico), je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tudi zaradi tega prekiniti zapuščinski postopek, pravilna, čeprav med dvema drugima dedičema v zvezi s tem ni spora (konkretno med pritožnico in mamo, zapustnikovo vdovo). Pritožnica tudi tu ne navaja, da bi bila obrazložitev sodišča prve stopnje, da je njena pravica bolj verjetna od pravice C. C.,⁴ nepravilna, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tudi v tem delu preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), in pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča.⁵

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Vročilnice pripete k list. št. 70 v spisu.
² Da je na enem naroku pred tem navedla, da priznava oporoko, ne spreminja dejstva, da je ob zaključku naroka vztrajala pri veljavnosti za pritožnico sporne pogodbe.
³ Navedeni so v sredinskem delu 3. točke obrazložitve.
⁴ Razlogi so navedeni v 5. točki obrazložitve.
⁵ Pritožbeni razlogi, s katerimi izpodbija 5. točko obrazložitve, ne vsebujejo graje odločitve prvostopenjskega sodišča, da je pritožničina pravica manj verjetna, temveč gre za utemeljevanje njene verzije dogodkov, ki so pripeljali do sklenitve sporne pogodbe. To pa je/bo lahko le predmet bodočega pravdnega postopka, če bo pritožnica sledila izpodbijanemu sklepu in v roku vložila ustrezno tožbo. Na te pritožbene razloge višjemu sodišču zato ni treba odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1101/2018
• VSL sklep II Cp 1754/2010
• VSL Sklep IV Cp 1731/2017