VSL Sklep Cst 250/2019

Jedro

Dolžniku se lahko, pod izpolnjenimi zakonskimi pogoji, odpustijo le tiste obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku stečaja ali ga pridobi tekom postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člen ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da morebitni odpust obveznosti ne vpliva na postopek unovčitve premoženja, ki ga ima stečajni dolžnik ter na njegovo razdelitev upnikom (smiselno 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ime ločitvenega upnika pravilno glasi: „B.“

II. Pritožba dolžnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o končni razdelitvi zavrglo ugovor stečajne dolžnice z dne 13. 3. 2019 (točka 1. izreka). Sklenilo je, da se na ločitvenega upnika prenese premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, to je solastniški delež dolžnice do ¼ na nepremičnini z ID znakom: parc. 000 000/2, v skladu s končnim načrtom končne razdelitve z dne 20. 3. 2019, ki je sestavni del tega sklepa in je objavljen hkrati s tem sklepom (točka 2.1.). Ločitvenemu upniku je naložilo, da je dolžan stečajnemu dolžniku plačati stroške v višini 8.856,95 EUR ter davek, odmerjen z odločbo pristojnega davčnega urada (točka 2.2. izreka), vknjižba lastninske pravice na prevzemnika pa se opravi po plačilu stroškov in davkov (točka 2.3. izreka). Nadalje je ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravno-organizacijske oblike vpisane v poslovni register, mu odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase in sklenilo, da ima po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska nadomestila (točka 3 izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila stečajna dolžnica pravočasno pritožbo. V njej navaja, da ima procesno legitimacijo za vložitev te pritožbe. Ker gre za osebni stečaj, v katerem je tudi po zaključku postopka odgovorna za dolgove za poplačilo terjatev, ima tudi pravni interes za vložitev pritožbe. V njenem interesu je, da se nepremičnina dobro proda, zato bi moralo sodišče dovoliti zbiranje ponudb, saj se bo tako v stečajno maso nateklo več denarja. Pojasnjuje, da ni vešča uporabe AJPES-a, zato ne ve, kaj se v stečaju dogaja. Ugovor zoper načrt končne razdelitve je vložila takoj, ko je bila z načrtom seznanjena, res pa ga je vložila po poteku roka za njegovo vložitev. Sicer pa tudi meni, da petnajstdnevni rok za ugovor velja zgolj za upnike, ne pa za stečajnega dolžnika. Nadalje navaja še, da je sodišče nepravilno zavrnilo odpust njenih obveznosti.

3. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo tudi upnik B., ki navaja, da ga je sodišče napačno poimenovalo. Ker je lahko nosilec pravic in obveznosti zgolj družba, meni, da bi morala biti v izreku izpodbijanega sklepa navedena družba, ne pa njena podružnica. Zgolj na podlagi pravilne navedbe bo lahko izveden vpis v zemljiško knjigo.

4. O obeh pritožbah se je izjavil stečajni upravitelj. Skliceval se je na potek postopka prodaje nepremičnine, v katerem so bile neuspešno izvedene tri javne dražbe, na katerih pa ni nihče izkazal interesa za nakup nepremičnine. Nadaljevanje postopka prodaje bi, ob izkazanih okoliščinah neunovčljivosti premoženja, vodilo v še dodatno zniževanje izklicne cene in s tem manjše poplačilo upnikov. V zvezi s pritožbo upnika B., pa je sodišču predlagal, da sklep popravi tako, da kot ločitvenega upnika navede pravno osebo B.

5. Pritožba upnika je utemeljena, pritožba dolžnice ni utemeljena.

O utemeljenosti pritožbe upnika

6. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa ločitvenega upnika, na katerega se prenese neunovčljivo premoženje, poimenovalo kot „ B., Bančna podružnica .... .“

7. Vlogo z dne 10. 4. 2019, v katerih napada izrek izpodbijanega sklepa glede svojega poimenovanja, je upnik naslovil kot „dopolnitev predloga za izdajo popravnega sklepa.“ V vlogi navaja, da je upnik družba sama in ne njena podružnica ter navaja firmo, sedež družbe ter matično številko pravne osebe. Sodišče prve stopnje popravnega sklepa (328. člen v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP) ni izdalo, prav tako pa tudi ni izdalo nadomestnega sklepa (drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP), temveč je vlogo upnika predložilo sodišču druge stopnje v reševanje kot pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato, ne glede na njeno poimenovanje, vlogo štelo kot pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Obseg izpodbijanja je omejen z vsebino pritožbe, in sicer upnik napada sklep sodišča prve stopnje v delu glede svojega poimenovanja.

8. Pravne osebe so družbe (prvi odstavek 4. člena ZGD-1), ne pa tudi podružnice. Družbe kot pravne osebe so zato lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Položaj podružnice tujega podjetja je urejen v 679. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki govori o nastopanju podružnice v pravnem prometu. V skladu s 679. členom ZGD-1, podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Slednje pomeni, da podružnica nima statusa pravne osebe.¹

9. V skladu s sodno prakso je v primeru, če je firmi pravne osebe dodana oznaka podružnice, to treba razumeti kot podrobnejšo označitev stranke postopka z namenom, da se večji, organizacijsko razvejani pravni osebi omogoči, da že iz sodnega pisanja prepozna, na kateri del pravne osebe se nanaša pisanje. Ni pa s tem mišljeno, da bi bila v takem primeru stranka postopka, namesto pravne osebe, njena podružnica.²

10. V izreku izpodbijanega sklepa sta navedeni tako pravna oseba kot njena podružnica. Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljena upnikova navedba, da je stranka postopka pravna oseba ter da se nanjo prenese neunovčljivo premoženje. Ker je bila označba stranke v izpodbijanem sklepu nejasna, je pritožbeno sodišče kršitev postopka glede na njeno naravo samo odpravilo ter izrek izpodbijanega sklepa delno spremenilo tako, da se kot ločitvenega upnika navede pravno osebo B. (354. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O utemeljenosti pritožbe dolžnice

11. Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen, če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Stranka glavnega postopka osebnega stečaja je tudi stečajni dolžnik (385. člen ZFPPIPP). Po presoji pritožbenega sodišča je zato dolžnica procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o končni razdelitvi, izdan na podlagi osmega odstavka 374. člena ZFPPIPP.

12. Iz 364. člena ZFPPIPP sicer ne izhaja izrecno, iz katerih razlogov je mogoče vložiti ugovor proti načrtu prve (kasnejše) razdelitve, vendar pa iz vsebine načrta prve razdelitve, kot ga določa 363. člen ZFPPIPP, smiselno izhaja, da je ugovor mogoče vložiti zoper dejstva, ki so bila v načrtu ugotovljena (glede višine razdelitvene mase, višine deležev in drugo). S postopkom, s katerim je kot pravno sredstvo zoper načrt prve razdelitve predviden ugovor, torej zakonodajalec, po presoji pritožbenega sodišča, zasleduje cilj, da se sporna dejstva v zvezi z razdelitvijo stečajne mase rešijo v ugovornem postopku na prvi stopnji, kar prispeva k hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka.³ Stečajna dolžnica v ugovoru zoper načrt končne razdelitve z dne 13. 3. 2019 ni izpodbijala dejstev, ki izhajajo iz načrta (glede načina razdelitve,...), zato tudi s pritožbo ne more uspešno izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju te vloge.

13. Pravočasno uveljavljanje ugovora pa je, v skladu z že navedenim, lahko razlog za omejitev dopustnih pritožbenih razlogov (po prvem odstavku 366. člena ZFPPIPP) samo glede dejstev, ki so predmet načrta razdelitve. Ne glede na zavrženi ugovor, lahko torej dolžnica doseže vsebinski preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o prenosu neunovčljivega premoženja na ločitvenega upnika s pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo dolžničine pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija razloge sodišča prve stopnje glede presoje, da so izpolnjeni zakonski pogoji po 374. členu ZFPPIPP za prenos premoženja na ločitvenega upnika.

14. Postopek prodaje dolžničinega solastniškega deleža nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, zgrajeno leta 2009 s pripadajočim zemljiščem v skupni velikosti 1.054 m2 v P., poteka že od leta 2017. Sodišče je sklep o prodaji – prvi izdalo dne 15. 9. 2017 in sicer je sklenilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, določene v višini 31.800,00 EUR, kar je predstavljalo ocenjeno tržno vrednost nepremičnine. Prav javna dražba je bila neuspešna, prav tako pa je bila neuspešna tudi druga javna dražba z dne 10. 5. 2018, ki je bila izvedena z zviševanjem izklicne cene v znesku 25.500,00 EUR, kar je predstavljalo ocenjeno likvidacijsko vrednost. Neuspešna je bila tudi tretja javna dražba z dne 13. 11. 2018, ki je bila izvedena z zviševanjem izklicne cene v znesku 20.400,00 EUR, kar je predstavljalo 80 % ocenjene likvidacijske vrednosti premoženja.

15. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s s četrtim odstavkom 331. člena ZFPPIPP, ko se je s sklepom o prodaji drugi (in kasneje tudi s sklepom o prodaji tretji) odločilo, da ponovi postopek javne dražbe z določeno nižjo izklicno ceno. Nadaljevanje postopka prodaje bi vodilo v dodatno zniževanje izklicne cene in s tem manjše poplačilo upnikov. Ker je to v nasprotju z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) ni utemeljen očitek, da bi moralo sodišče nadaljevati postopek prodaje. Dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi dejansko obstajal kupec, ki bi bil pripravljen ponuditi višji znesek kupnine, kot je predstavljal izklicno ceno zadnje – tretje javne dražbe. Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno sklenilo, da navedenega premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, ni mogoče unovčiti, zaradi česar se prenese na ločitvenega upnika (8. v zvezi s 3. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP).

16. S pritožbeno navedbo glede nepravilne zavrnitve odpusta obveznosti pa dolžnica ne more uspešno izpodbiti sedaj napadanega sklepa o končni razdelitvi. V postopku osebnega stečaja je namreč treba unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso in ga razdeliti upnikom. Dolžniku se lahko, pod izpolnjenimi zakonskimi pogoji, odpustijo le tiste obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku stečaja ali ga pridobi tekom postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člen ZFPPIPP). Navedeno torej pomeni, da morebitni odpust obveznosti ne vpliva na postopek unovčitve premoženja, ki ga ima stečajni dolžnik ter na njegovo razdelitev upnikom (smiselno 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).

17. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja dolžnica v pritožbi, torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

¹Primerjaj II Cpg 1522/2015.

²Primerjaj sodbo VS RS G 21/2012.

³Primerjaj Cst 99/2016, točka 6.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 310/2011
• VSL sklep Cst 193/2014
• VSL Sklep Cst 517/2018