VSL Sklep Cst 303/2019

Jedro

Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji preizkusno obdobje podaljša do 31. 12. 2020. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Odgovor na pritožbo je podal stečajni upravitelj. Poudarja, da se stečajna dolžnica na poziva sodišča, da preveri in poskrbi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, ni odzvala. Sicer pa lahko stečajni dolžnik z ugovorom zoper odpust obveznosti uveljavlja le, da je preizkusno obdobje predolgo, ne pa tudi, da je prekratko. Slednje lahko, skladno z drugim odstavkom 403. člena ZFPPIPP, uveljavlja samo upnik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po poteku preizkusnega obdobja izda sodišče sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), pri čemer mora pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če ugotovi, da je tedaj v kazenski evidenci vpisana takšna obsodba, da pa je rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence do poteka preizkusnega obdobja že potekel, dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo za izbris obsodbe iz kazenske evidence (2. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP). V kolikor dolžnik zahteve v roku 15 dni ni vložil, ali je njegova zahteva pravnomočno zavrnjena, sodišče predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka šestega odstavka 407. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je 18. 1. 2017 izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, s katerim je določilo preizkusno dobo dveh let, tako da je zadnji dan tega obdobja potekel 18. 1. 2019. Ob poteku preizkusne dobe je po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnico ugotovilo, da je v njej vpisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti. Dolžnici je zato vročilo poziva za vložitev zahteve za izbris obsodbe iz kazenske evidence (22. 1. 2019 ter 22. 2. 2019). Stečajna dolžnica se na poziva ni odzvala. Ob ponovnem preverjanju vpisov dne 13. 3. 2019 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kazenska sodba ni izbrisana iz kazenske evidence, zaradi česar je postopek odpusta ustavilo in predlog za odpust zavrnilo.

7. Stečajna dolžnica v pritožbi pojasnjuje, da je bila v njeno kazensko evidenco ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti zavedena pravnomočna obsodilna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru I K 001/2016 z dne 17. 2. 2016, ki bi jo bilo predvidoma mogoče izbrisati dne 17. 2. 2018. Ker pa je zoper njo Okrajno sodišče v Mariboru dne 12. 12. 2017 izdalo obsodilno sodbo še v zadevi III K 002/2016, ki bo lahko iz kazenske evidence izbrisana šele 12. 12. 2020, meni, da bi ji moralo sodišče prve stopnje podaljšati preizkusno obdobje do 12. 12. 2020.

8. Stečajna dolžnica v pritožbi ne izpodbija pred sodiščem prve stopnje ugotovljenega pravno relevantnega dejanskega stanja. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja s pritožbo neizpodbijano dejstvo, da je bila ob poteku preizkusne dobe v kazensko evidenco za dolžnico vpisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo. Prav tako so bile s pritožbo neizpodbijane ugotovitve sodišča v zvezi s pozivom za vložitev zahteve za izbris obsodbe iz kazenske evidence v zakonsko določenem roku ter neuspešnem poteku tega roka. Navedene pravno relevantne ugotovitve zadoščajo za presojo sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti.

9. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica neutemeljeno meni, da bi ji bilo sodišče dolžno podaljšati preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je dolžno ob poteku preizkusnega obdobja po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti. V kolikor je že pred tem potekel rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence, mora dati dolžniku možnost, da doseže njen izbris, preden odloča o odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je tako tudi ravnalo. Ker pa se dolžnica na poziva sodišča ni odzvala, izbrisa obsodbe pa tudi ni dosegla, je sodišče prve stopnje predlog za odpust obveznosti pravilno zavrnilo. Zaradi tega, ker je bila izdana še ena kazenska obsodba, dolžnici sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti upravičeno podaljšati preizkusne dobe v stečajnem postopku do poteka obdobja, v katerem bi bilo mogoče doseči izbris obsodb iz kazenske evidence. Takšnega podaljševanja preizkusnega obdobja ZFPPIPP ne predvideva, temveč sodišču nalaga, da zaradi obstoja ovire za odpust obveznosti predlog za odpust obveznosti zavrne.

10. Izpodbijani sklep ima, kot izhaja iz njegove vsebine, razloge o vseh odločilnih dejstvih ter je sposoben preizkusa, tako da bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje se, po presoji pritožbenega sodišča, ni bilo dolžno posebej opredeljevati do razlogov, zakaj dolžnica izbrisa obsodbe v zadevi I K 001/16 ni dosegla. Sicer pa razlog zato pojasnjuje dolžnica sama, in sicer da do izbrisa obsodbe v zadevi I K 001/16 ni prišlo zaradi kasnejše obsodbe v zadevi III K 002/16. Sodba se namreč izbriše v kazenski evidenci v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, samo v primeru, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena Kazenskega zakonika; KZ-1).

11. Pritožnica v pritožbi opozarja tudi na to, da je mogoče postopek odpusta obveznosti ustaviti le v času preizkusnega obdobja, ne pa po tem, ko preizkusno obdobje že poteče. Navedeno sicer drži, vendar pa ta očitek, po presoji pritožbenega sodišča za odločitev ni bistvenega pomena. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog za odpust obveznosti pravilno zavrnilo, tako kot mu to nalaga 1. točka šestega odstavka 407. člena ZFPPIPP. Ustavitev postopka odpusta obveznosti, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo hkrati z zavrnitvijo predloga za odpust obveznosti, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Z uveljavljanjem bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pritožnica torej ne more uspeti.

12. Pritožbene navedbe so torej neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 388/2014
• VSL Sklep Cst 443/2017
• VSL sklep Cst 551/2015