<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Kp 42888/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.KP.42888.2017
Evidenčna številka:VSL00023557
Datum odločbe:27.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Igor Mokorel (preds.), Maja Baškovič (poroč.), Barbara Črešnar Debeljak
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:ustavitev kazenskega postopka - zavrnilna sodba - prepoved sojenja o isti stvari - res iudicata

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zasebni tožilec po svojih pooblaščencih na sodišče vložil dve povsem identični zasebni tožbi zoper istega obdolženca zaradi istega kaznivega dejanja s povsem enakima opisoma dejanj, pri čemer je bila prva vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, druga pa pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, le-ta pa je bila odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (I K 43704/2017). Zaradi umika zasebne tožbe v zadevi I K 43704/2017 je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka I K 43704/2017 z dne 27. 3. 2017, ki je postal pravnomočen dne 1. 5. 2018. Glede na okoliščino, da se obe zasebni tožbi nanašata na istega obdolženca, isto kaznivo dejanja in vsebujeta enak opis dejanja, je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da gre v zadevi I K 43704/2017 za res iudicata, ki na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZKP predstavlja razlog za izdajo zavrnilne sodbe na glavni obravnavi na podlagi tretje točke 357. člena ZKP. Prepoved sojenja o isti stvari v zadevah, v katerih je po začetku kazenskega postopka odločeno iz vsebinskih ali formalnih razlogov, učinkuje kot res iudicata in preprečuje ponovno sojenje o isti stvari.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso v višini 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VI K 42888/2017 z dne 18. 6. 2018 sklenilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega A. A. na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s tretjo točko 357. člena ZKP ustavi ter da je zasebni tožilec na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper sklep so pritožbi vložili:

- zasebni tožilec B. B. zaradi „kršenja določb kazenskega postopka“ in predlagal, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in sklep razveljavi in

- pooblaščenci zasebnega tožilca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Zagovorniki obdolženega A. A., odvetniki Odvetniške družbe X., o.p., d.o.o. so na obe pritožbi odgovorili in predlagali, da pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrne kot neutemeljeni.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Zasebni tožilec v svoji pritožbi navaja, da je vložil dve enaki zasebni tožbi zaradi zanesljivosti ter z umikom zasebne tožbe v zadevi I K 43704/2017 ni želel »prekiniti« predmetnega postopka. Izpodbijani sklep, ki je nezakonit, mu preprečuje izvedbo začetega kazenskega postopka zoper obdolženega in krši pravico do sodnega varstva. Tudi vsebinsko podobne pritožbene navedbe, ki jih obširneje uveljavljajo tudi pooblaščenci zasebnega tožilca v svoji pritožbi, v kateri zatrjujejo, da so umaknili zasebno tožbo v postopku I K 43704/2017 iz procesnega razloga, in sicer zaradi obstoja ter teka dveh enakih zasebnih tožb, zaradi česar bi moralo sodišče v predmetni zadevi nadaljevati z obravnavo zasebne tožbe, saj pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zasebne tožbe ni ovira za tek drugega postopka, zaradi česar naj bi bila z izpodbijanim sklepom zasebnemu tožilcu kršena ustavna pravica do sodnega varstva in mu odvzeta možnost obravnave pred sodiščem, niso utemeljene.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka, ki se izpodbija z vloženima pritožbama, pravilen in zakonit ter tudi tehtno obrazložen, sodišče prve stopnje pa pri izdaji le-tega tudi ni napravilo napak, ki jih zatrjujeta pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zasebni tožilec po svojih pooblaščencih na sodišče vložil dve povsem identični zasebni tožbi zoper istega obdolženca zaradi istega kaznivega dejanja s povsem enakima opisoma dejanj, pri čemer je bila prva vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, druga pa pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, le-ta pa je bila odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (I K 43704/2017). Zaradi umika zasebne tožbe v zadevi I K 43704/2017 je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka I K 43704/2017 z dne 27.3.2017, ki je postal pravnomočen dne 1. 5. 2018. Glede na okoliščino, da se obe zasebni tožbi nanašata na istega obdolženca, isto kaznivo dejanje in vsebujeta enak opis dejanja, je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da gre v zadevi I K 43704/2017 za res iudicata, ki na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZKP predstavlja razlog za izdajo zavrnilne sodbe na glavni obravnavi na podlagi tretje točke 357. člena ZKP. Prepoved sojenja o isti stvari v zadevah, v katerih je po začetku kazenskega postopka odločeno iz vsebinskih ali formalnih razlogov, učinkuje kot res iudicata in preprečuje ponovno sojenje o isti stvari1. Zato so neutemeljene in neupoštevne pritožbene trditve, da je do umika zasebne tožbe prišlo zaradi obstoja in teka dveh enakih zasebnih tožb ter da ustavitev postopka zaradi procesnih razlogov ne more šteti kot razsojena stvar, medtem ko se pritožbene navedbe zasebnega tožilca, ki izpostavljajo njegovo aktivno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, ne nanašajo na razloge prvostopenjskega sklepa, zaradi česar jih sodišče druge stopnje tudi ni obravnavalo.

7. Ker drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima napak, ki jih zatrjujeta pritožbi in tudi ne tistih, ki jih preveri po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP, je na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni.

8. Na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 96. člena ZKP je višje sodišče glede na sprejeto odločitev odločilo tudi, da mora zasebni plačati stroške kazenskega postopka in sicer sodno takso po tarifni številki 7409 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

-------------------------------
1 Tako tudi mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, stran 640


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 293, 293/3, 357

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.10.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyMDc3