VSL Sklep Cst 192/2019

Jedro

Ker ima dolžnik položaj stranke postopka osebnega stečaja, bi lahko tudi on prerekal pravočasno prijavljene terjatve upnikov. Ker se za prerekanje prijavljenih terjatev uporabljajo smiselno določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev pomeni, da tudi za dolžnika veljajo enaki roki kot za upnika. Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje njegovo vlogo o prerekanju terjatev štelo kot pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ne pa kot izjavo o prerekanju terjatev, pritožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ne more uspeti, saj je tudi izjavo o prerekanju terjatev vložil prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo dolžnika z dne 3. 1. 2019 (p. d. 35).

2. Dolžnik se je zoper ta sklep pritožil. V pritožbi je nasprotoval izjavi upravitelja o preizkusu terjatev in še navedel, da naj sodišče, če je res pomemben rok pritožbe, dolžniku pojasni, na kakšen način naj uveljavi v postopku svoja stališča, če mu sodišče vlog upravitelja in sklepov ne vroča, sam pa portala AJPES-a nikoli ni uporabljal.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku osebnega stečaja ima stečajni dolžnik položaj stranke tega postopka, kar pomeni, da ima pravico vložiti tudi pritožbo proti vsakemu sklepu sodišča, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Pritožbo zoper sklep je treba vložiti v 15 dneh (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP). Rok za pritožbo teče od objave sklepa; za osebe, ki jim je v skladu s tem zakonom treba vročiti sklep pa od dneva vročitve sklepa (drugi odstavek 127. člena ZFPPIPP).

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je stečajni dolžnik na Višje sodišče v Mariboru naslovil vlogo: „Pritožba na sklep Okrožnega sodišča, opravilna številka St 000/2018“. Vloga je datirana z datumom 31. 1. 2019, priporočeno pa je bila poslana po pošti 1. 2. 2019. Višje sodišče je to vlogo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, ki jo je prejelo 5. 2. 2019 in jo je vsebinsko obravnavalo kot pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic St 000/2018 z dne 3. 1. 2019 (p. d. 34).

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno navedlo, da za sklep o preizkusu terjatev zakon ne določa, da se vroča osebno dolžniku (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Zato teče tudi za dolžnika rok za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev od dneva objave sklepa o preizkusu terjatev na spletnih straneh AJPES. Ker je bil sklep objavljen 3. 1. 2019, je trajal rok za pritožbo do vključno 18. 1. 2019. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnikova pritožba, ki jo je pritožnik datiral z dne 31. 1. 2019 (poslal pa 1. 2. 2019) in jo je Okrožno sodišče v Mariboru prejelo 5. 2. 2019, prepozna.

7. Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh AJPES, s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Dolžnik zato s trditvami, da sam portala AJPES ni nikoli uporabljal, ne more uveljaviti stališča, da mu je bila kršena pravica do obveščenosti.

8. Nenazadnje pa tudi pritožnik ne nasprotuje ugotovljenim dejstvom, ki se nanašajo na datume, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kot relevantne za presojo, da je pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev prepozna. Poudarja le, da sam ni imel možnosti izjave o prijavljenih terjatvah, kar pa ne drži. Ker ima dolžnik položaj stranke postopka osebnega stečaja, bi lahko tudi on prerekal pravočasno prijavljene terjatve upnikov (prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Ker pa se za prerekanje prijavljenih terjatev uporabljajo smiselno določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (drugi odstavek 64. člena ZFPPIPP), pomeni, da tudi za dolžnika veljajo enaki roki kot za upnika. V konkretnem primeru je dolžnik v pritožbi z dne 31. 1. 2019 navedel, da je že po bežnem pregledu osnovnega seznama preizkušenih terjatev (objavljen je bil dne 26. 11. 2018) ugotovil, da vrednosti odstopajo od vrednosti iz seznama terjatev v predlogu predlagatelja za začetek postopka osebnega stečaja z dne 13. 6. 2018 in da je na osnovi navedenega obvestil stečajnega upravitelja, da vrednosti odstopajo. Po temeljitem pregledu celotne dokumentacije pa je vložil z vlogo z dne 31. 1. 2019 pritožbo, s katero je dejansko konkretno prerekal prijavljene terjatve upnikov.

9. Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje njegovo vlogo o prerekanju terjatev štelo kot pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ne pa kot izjavo o prerekanju terjatev, pritožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ne more uspeti, saj je tudi izjavo o prerekanju terjatev vložil prepozno. Dolžnik ima možnost prerekati terjatve upnikov v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno tretji odstavek 63. člena ZFPPIPP), torej bi lahko izjavo o prerekanju vložil najpozneje do 27. 12. 2018. Drugačne pritožbene trditve o pričakovanju, da mu bo sodišče poslalo „pisni sklep o prejetih terjatvah z možnostjo pritožbe“, niso utemeljene, ker ne temeljijo na določbah veljavnega ZFPPIPP. S tem pa se izkaže, da je dolžnik z vlogo z dne 31. 1. 2019 zamudil tako rok za prerekanje terjatev (do 27. 12. 2018) kot tudi rok za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev (do 18. 1. 2019).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 270/2021
• VSL sklep Cst 572/2017
• VSL Sklep Cst 211/2022