VSL Sklep II Kp 29869/2014

Jedro

ZKP ne razlikuje med različnimi vrstami pooblaščencev. Za pooblaščenko zasebne tožilke se uporabljajo vse določbe ZKP, ki se nanašajo na pooblaščenca zasebnega tožilca, vključno z določbami o vročanju, čeprav je bilo njeno pooblastilo omejeno zgolj na vročanje sodnih pošiljk v predmetni kazenski zadevi, saj ne predstavlja posebnega poštnega pooblaščenca, kot to zmotno navaja zasebna tožilka.

Če ima zasebni tožilec pooblaščenca, je treba določbo tretjega odstavka 186. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo tretjega odstavka 121. člena ZKP. Kot datum, od katerega prične teči 15 dnevni rok za vložitev zasebne tožbe oziroma njene dopolnitve, šteje datum, ko je bilo obvestilo preiskovalne sodnice o končanju preiskave vročeno pooblaščenki zasebne tožilke. Kdaj se je slednja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, pa je stvar internega pooblastilnega razmerja med njo in pooblaščenko.

Izrek

I. Pritožba zasebne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilka je dolžna plačati 100,00 EUR sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VI K 29869/2014-154 z dne 31. 1. 2019 na podlagi drugega odstavka 270. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in tretjega odstavka 186. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. po zasebni tožbi B. B. zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1 in na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da mora stroške iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika povrniti zasebna tožilka. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je zasebna tožilka dopolnitev zasebne tožbe vložila po poteku petnajst dnevnega roka po koncu kazenske preiskave, kar se skladno s tretjim odstavkom 186. člena ZKP šteje kot odstop od pregona. Obvestilo o koncu preiskave s poukom iz navedene določbe je bilo na podlagi tretjega odstavka 121. člena ZKP dne 26. 9. 2017 vročeno pooblaščenki zasebne tožilke, odvetnici C. C., zasebna tožilka pa je dopolnitev zasebne tožbe vložila šele dne 24. 10. 2017, torej po poteku petnajst dnevnega roka od vročitve obvestila.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila zasebna tožilka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnje reševanje prvostopnemu sodišču, zasebni tožilki pa dosodi povrnitev stroškov s strani obdolženca.

3. Po preučitvi pritožbe in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo.

4. Pritožnica se v pritožbi sklicuje predvsem na dejstvo, da je pooblaščenka, odvetnica C. C., nikoli ni odvetniško zastopala, niti je pritožnica ni pooblastila za odvetniško zastopanje, temveč jo je pooblastila izključno za vročanje sodnih pošiljk v zadevi kazenske preiskave I Kpr 29869/2014. To ni enako kot pooblastilo za odvetniško zastopanje, procesni rok pa v takih primerih začne teči od dneva, ko se preko posebnega poštnega pooblaščenca sodna pošta vroči naslovniku osebno (torej pritožnici). Pritožnica poudarja, da specialno pooblastilo za sprejem sodne pošte, ki pooblaščencu ne daje nikakršnih drugih pravic in dolžnosti kot izključno sprejemati sodno pošto in vročati le-to s sodno vročilnico naslovniku osebno, ne pomeni pooblastilnega razmerja iz 121. člena ZKP. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je sodišče pritožničini pooblaščenki sodno pisanje pošiljalo z zaprosili za vročitev in s posebno sodno vročilnico za pritožnico, da jo pritožnica ob vročitvi podpiše in datira vročitev. Pritožnica nasprotuje tudi plačilu stroškov kazenskega postopka ter plačilu potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov in nagrade njegovega zagovornika.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da iz določb ZKP ne izhaja opredelitev različnih vrst pooblaščencev, kot to na primer izhaja iz nekaterih drugih procesnih zakonov.¹ To pomeni, da pooblaščenka pritožnice, čeprav je bilo njeno pooblastilo omejeno zgolj na vročanje sodnih pošiljk v zadevi I Kpr 29869/2014, tako ne predstavlja posebnega poštnega pooblaščenca, kot to zmotno navaja pritožnica - zanjo se uporabljajo vse določbe ZKP, ki se nanašajo na pooblaščenca zasebnega tožilca, vključno z določbami o vročanju (podrobneje v 6. točki obrazložitve). V zvezi s tem tudi niso relevantne pritožbene navedbe, da ni šlo za zastopanje v odvetniškem smislu, saj je pritožnica dopolnitev zasebne tožbe napisala sama. Kot že rečeno ZKP ne razlikuje med različnimi vrstami pooblaščencev in tako sploh ni bistveno, kakšno vlogo je imela pritožničina pooblaščenka. Poleg tega pa za pooblaščenca zasebnega tožilca ZKP tudi ne predvideva, da mora imeti opravljen pravniški državni izpit ali da mora biti odvetnik (kot denimo to velja za obdolženčevega zagovornika, ki je lahko zgolj odvetnik - primerjaj določbe 65. člena ZKP in četrti odstavek 67. člena ZKP).

6. Nadalje tretji odstavek 121. člena ZKP jasno določa, da če ima zasebni tožilec pooblaščenca, se pisanje vroča zgolj pooblaščencu. Neposredna vročitev samo zasebnemu tožilcu je namreč skladno s procesno-pravno teorijo² in ustaljeno sodno prakso³ celo procesno neveljavna. Če ima zasebni tožilec pooblaščenca, je treba namreč določbo tretjega odstavka 186. člena ZKP (o obvestitvi zasebnega tožilca o koncu preiskave in opozorilu o vložitvi zasebne tožbe v roku 15 dni, sicer se bo štelo, da je odstopil od pregona, če tega ne bi storil, in bo postopek s sklepom ustavljen) razlagati v povezavi z določbo tretjega odstavka 121. člena ZKP.⁴ Tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se kot datum, od katerega prične teči 15 dnevni rok iz tretjega odstavka 186. člena ZKP, šteje 26. 9. 2017, ko je bilo obvestilo preiskovalne sodnice o končanju preiskave I Kpr 29896/2014 z dne 15. 9. 2017 vročeno pooblaščenki pritožnice. Kdaj pa se zasebni tožilec dejansko seznani s sodnim pisanjem, je stvar internega pooblastilnega razmerja med njim in pooblaščencem ter tako nima vpliva na začetek roka za vložitev zasebne tožbe oziroma njene dopolnitve. Glede na vročitev obvestila o končanju preiskave pooblaščenki dne 26. 9. 2017 in vložitev dopolnitve zasebne tožbe dne 24. 10. 2017, je tako očitno, da je bila dopolnitev zasebne tožbe vložena po poteku 15 dnevnega roka, torej prepozno. Prepozna vložitev dopolnitve zasebne tožbe pa se skladno s tretjim odstavkom 186. člena ZKP šteje kot odstop od pregona. Prvostopenjsko sodišče je tako z izpodbijanim sklepom pravilno ustavilo postopek.

7. Pritožbeno sodišče še poudarja, da je rok iz tretjega odstavka 186. člena ZKP skladno s prvim odstavkom 87. člena ZKP prekluzivni zakonski rok, kar pomeni, da je sodišče nanj strogo vezano. Ker zakon v zvezi s tem ne predvideva nobenih izjem, predmetnega roka ni mogoče podaljševati ali začetka njegovega teka razlagati kakorkoli drugače, kot to veleva zakon. Smisel navedenega roka je obdolženemu zagotoviti pravno varnost tako, da se mu v vnaprej določenem časovnem obdobju omogoči seznanitev z dejstvom, ali se je kazenski postopek po končani preiskavi zoper njega pravnomočno ustavil, ali pa bo se nadaljeval. Pritožničino stališče, da naj bi rok pričel teči šele od datuma, ko ji je pooblaščenka dejansko vročila obvestilo in opozorilo preiskovalne sodnice z dne 15. 9. 2017, bi bilo z vidika varstva pravic obdolženca nedopustno. Ob taki razlagi je namreč časovno obdobje od vročitve pisanja pooblaščenki in posredovanje le-tega zasebni tožilki nedoločeno in nepredvidljivo. Navedeno za obdolženca predstavlja nevzdržno situacijo, saj postavlja njegov pravni položaj v preveliko negotovost.

8. Pravilnega stališča sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da je preiskovalna sodnica pooblaščenki poslala tudi posebno sodno vročilnico za pritožnico, da jo slednja ob vročitvi podpiše in datira vročitev. Izpostavljeno ravnanje preiskovalne sodnice je bila le dodatna skrb sodišča, da pritožnica res prejme sodno pisanje in se sodišče o tem prepriča. Ta skrb pa glede na pojasnjena pravila o vročanju zasebnemu tožilcu, ki ima pooblaščenca, in prekluzivno naravo roka, ki teče od vročitve, nima vpliva na pričetek teka 15 dnevnega roka.

9. Glede na to, da je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka pravilen in zakonit, je tako na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP pravilna tudi odločitev o stroških, kot izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa.

10. Skladno z vsem navedenim, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je skladno z 98. členom ZKP v povezavi s 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP po taksni tarifi 7409 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dolžna plačati sodno takso v višini 100,00 EUR.

-------------------------------
¹ Npr. 146. člen Zakona o pravdnem postopku (Pooblaščenec za sprejemanje pisanj) ali 89. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Pooblaščenec za vročitve).
² Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, str. 266.
³ Sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 80/2010 z dne 25.3.2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 2568/2018 z dne 21.3.2019.
⁴ O tem podobno sodba Vrhovnega sodišča I Ips 195/1997 z dne 23.4.1998.

Datum zadnje spremembe:

05.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Kp 28848/2012
• VSL Sklep VII Kp 3979/2020
• VSL sklep III Ip 3736/2015