VSL sklep Cst 298/2019

Jedro

298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, (1.) da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5.11.2018, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa in (2.) odločilo o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil B. S. iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zoper sklepe, izdane v postopku zaradi insolventnosti, se smejo pritožiti (vse) stranke postopka (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP), razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. V stečajnem postopku kot glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati (kot stranke glavnega postopka): vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP).

6. Pritožnik niti ne zatrjuje, da je prijavil svojo terjatev v stečajnem postopku nad dolžnikom: ravno nasprotno, meni, da tega ni bil dolžan storiti, saj mu na podlagi 298a. člena ZFPPIPP terjatve in ločitvene pravice zaradi dejstva vpisa hipoteke v zemljiško knjigo ni treba prijaviti, temveč velja, da sta v stečajnem postopku obe pravočasno prijavljeni, zato bi ju moral stečajni upravitelj po uradni dolžnosti vnesti v seznam preizkušenih terjatev ter ju upoštevati pri razdelitvi.

7. 298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.

8. Zgolj v teh dveh primerih je predpisan preizkus terjatve in ločitvene pravice po uradni dolžnosti. Iz listinske dokumentacije v spisu (in pojasnil upravitelja) pa je razvidno, da po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini ni bila vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, temveč je ta postal lastnik nepremičnine šele na podlagi predloga za vknjižbo lastninske pravice, ki je bil vložen tekom stečajnega postopka. Stečajni dolžnik prav tako ni postal lastnik na podlagi vpisa, ki bi začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, temveč je bil vpisan kot lastnik na podlagi izpodbojne in izbrisne pravnomočne sodbe z vknjižbo, ki je začela učinkovati po začetku stečajnega postopka. Zato pritožnikova hipoteka niti po drugem niti po tretjem odstavku ne spada pod izjemo iz 298a. člena. Za takšno terjatev se uporablja določba 298. člena ZFPPIPP in jo je treba prijaviti.

9. Višje sodišče pa opozarja še na določbo desetega odstavka 371. člena ZFPPIPP, po kateri se za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo 364. do 367. člen tega zakona. Proti načrtu razdelitve lahko ugovarja vsak upnik (prvi odstavek 364. člena ZFPPIPP), med drugim tudi, da njegova terjatev ni upoštevana pri razdelitvi.

10. Prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP določa, da je dovoljeno s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena zakona in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da nihče ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase.

11. Pritožnik sicer trdi, da je upravitelju podal ugovor zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, v katerem je upravitelju jasno sporočil, da mora upoštevati vpisano hipotekarno terjatev pritožnika (ID pravice/zaznambe 00000001), katastrska občina ... parcela ... (ID 0000002). Zato je prepričan, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zoper načrt ni nihče ugovarjal.

12. Višje sodišče ugotavlja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nihče ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Kot je navedel sam pritožnik, njegovo trditev pa je potrdil tudi upravitelj v odgovoru na pritožbo, je (po izteku roka za ugovor) pritožnik poslal dopis upravitelju, v katerem ga je opomnil, da mora upoštevati pritožnikovo v zemljiško knjigo vpisano hipotekarno terjatev. Po oceni višjega sodišča se navedeno pritožnikovo dejanje ne more šteti za ugovor, saj ni bil poslan sodišču, ki odloča o (vseh) pravnih sredstvih. Poleg tega pa je na podlagi določbe prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP potrebno zavreči pritožbo (upnika) kot nedovoljeno v primeru, če ta predhodno ni izkoristil pravnega sredstva ugovora zoper načrt delitve stečajne mase, s pritožbo pa ni uveljavljal nasprotja med objavljenim načrtom razdelitve in končnim načrtom razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa o razdelitvi stečajne mase.

13. Ker pritožnik svoje terjatve in ločitvene pravice ni prijavil (kljub temu, da ga je, kot trdi upravitelj, k temu večkrat pozval), višje sodišče ugotavlja, da ni dokazal, da je stranka glavnega stečajnega postopka in tako legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, zato njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP), pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi (tretji odstavek 128. člena ZFPPIPP), jo je zavrglo višje sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena in tretjim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 250/2011
• VSL sklep I Ip 3663/2014
• VSC Sklep II Ip 6/2020