VSL Sklep IV Cp 1471/2019

Jedro

Iz predloga je razvidno, da predlagateljica uveljavlja varstvo pred psihičnim nasiljem, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad njo, ne pa nad njenima staršema ali njenim zakoncem. Z izvrševanjem ravnanj preko tretjih oseb (sorodnikov in zakonca predlagateljice), tj. s kontaktiranjem z njimi z namenom, da predlagateljico diskreditira, osami in očrni njen ugled ter jo poniža pred celotno družino, s čimer spravlja predlagateljico v tesnobo, negativno vpliva na njeno sedanjo partnersko zvezo ter ji povzroča bolečino in strah, nasprotni udeleženec prav tako povzroča predlagateljici duševne stiske, s čimer izvršuje psihično nasilje nad njo. Zato predlagateljica utemeljeno uveljavlja zaščito tudi pred takšnim ravnanjem nasprotnega udeleženca, ki ga slednji izvršuje njej v škodo, saj s tem med drugim povzroča tudi družinske razprtije in ogroža njeno partnersko razmerje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljavi glede zavrnitve predloga za prepoved približevanja lokacijam, kjer živita starša predlagateljice in kjer opravlja delo mož predlagateljice ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi III. točka sklepa sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom prepovedalo nasprotnemu udeležencu približati se posameznim lokacijam na razdaljo manj kot 200 metrov, kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Nasprotnemu udeležencu je tudi prepovedalo navezovati stike s predlagateljico, razen preko elektronskega naslova zaradi dogovarjanja o stikih nasprotnega udeleženca z mladoletnim sinom. Nasprotnega udeleženca je tudi napotilo v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, kot je to razvidno iz drugega odstavka I. točke sklepa. Odločilo je, da izrečeni ukrepi trajajo 12 mesecev od vročitve sklepa nasprotnemu udeležencu (II. točka izreka). V preostalem je prvo sodišče zavrnilo predlog (III. točka izreka). Prvo sodišče je nasprotnemu udeležencu še izreklo denarno kazen 1.000,00 EUR za primer, če ne bo ravnal v skladu s I. in II. točko izreka sklepa (IV. točka izreka). Odločilo je še, da ugovor in pritožba zoper sklep ne zadržita njegove izvršitve ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (V. in VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki izpodbija zavrnilni del odločitve prvega sodišča (III. točka izreka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti ugodi predlogu predlagateljice. Navaja, da njen predlog prepovedi približevanja lokaciji, kjer živita njena starša, ni namenjen varstvu pred nasiljem nad staršema predlagateljice. Predlog se nanaša na varstvo pred nasiljem nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec izvaja nasilje nad njo preko tretje osebe. Nasprotni udeleženec ve, da se predlagateljica pogosto vrača v svoj rodni kraj in zna predvideti, kdaj se bo tam nahajala. Predlagateljica se boji, da se bo ponovilo izvajanje nasilnih nenajavljenih obiskov nasprotnega udeleženca tudi na naslovu njenih staršev, kot se je to dogajalo na njenem trenutnem naslovu v Ljubljani. Nasprotni udeleženec je z zalezovanjem predlagateljice navezoval stike z drugimi in te stike izkoriščal za izvajanje posrednega psihičnega nasilja nad predlagateljico, s tem da je razširjal informacije, s katerimi ji je povzročal strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost in druge duševne stiske ter družinske razprtije in kreg. Nasprotni udeleženec je nagnjen k ponovitvi nasilnih dejanj. Zaradi svojega zdravstvenega stanja je nepredvidljiv. Nasprotni udeleženec se je takšne tehnike nasilja posluževal že v preteklosti, saj je s prejšnjim partnerjem predlagateljice navezal stik v času delovnika na njegovem delovnem mestu. Tam je predlagateljico obrekoval in si izmišljeval neresnične informacije o njej, s čimer je predlagateljici povzročil veliko ponižanje, občutek manjvrednosti in veliko stisko. Tem ponavljajočim dejanjem nasprotnega udeleženca je sledil razhod predlagateljice in njenega tedanjega partnerja. Nasprotni udeleženec je sposoben ponovitve takšne tehnike nasilja nad predlagateljico tudi preko njenega zakonca na njegovem delovnem mestu.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve, izreče potrebne ukrepe zaradi nasilnih dejanj, v skladu s prvim in drugim odstavkom 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Predlagateljica med drugim trdi, da nasprotni udeleženec izvaja nad njo psihično nasilje, in sicer z obrekovanjem predlagateljice, z zalezovanjem, s širjenjem laži o njej, z blatenjem in poniževanjem predlagateljice pred drugimi, ko brez dovoljenja vstopa na dvorišče in v hišo, v kateri predlagateljica živi, ter vzpostavlja stik z ostalimi stanovalci. Psihično nasilje izvaja tudi s kontaktiranjem z delodajalci, bivšimi partnerji in sorodniki predlagateljice z namenom, da predlagateljico diskreditira, osami in očrni njen ugled ter jo poniža pred celotno družino, s čimer spravlja predlagateljico v tesnobo, negativno vpliva na njeno sedanjo partnersko zvezo ter ji povzroča bolečino in strah.

6. Predlagateljica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec izvršuje zatrjevana ravnanja, s čimer ji povzroča različne duševne stiske, kar ustreza opredelitvi psihičnega nasilja v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom v pretežnem delu ugodilo predlogu predlagateljice, njen predlog pa je zavrnilo v delu, v katerem predlagateljica predlaga prepoved približevanja tudi lokacijama, kjer živita njena starša in dela njen mož, z obrazložitvijo, da slednji niso predlagatelji postopka.

7. Predlagateljica utemeljeno graja to odločitev. Iz predloga je razvidno, da predlagateljica uveljavlja varstvo pred psihičnim nasiljem, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad njo, ne pa nad njenima staršema ali njenim zakoncem. Z izvrševanjem prej opisanih ravnanj preko tretjih oseb (sorodnikov in zakonca predlagateljice) nasprotni udeleženec prav tako povzroča predlagateljici duševne stiske, s čimer izvršuje psihično nasilje nad njo. Zato predlagateljica utemeljeno uveljavlja zaščito tudi pred takšnim ravnanjem nasprotnega udeleženca, ki ga slednji izvršuje njej v škodo, saj s tem med drugim povzroča tudi družinske razprtije in ogroža njeno partnersko razmerje. Te okoliščine izkazujejo utemeljenost predloga tudi v tem delu. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za prepoved približanja na lokacijah, kjer živita starša predlagateljice in kjer dela njen mož ter v tem obsegu vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Predlagateljica izpodbija tudi odločitev prvega sodišča, ki ni ugodilo predlogu, da se nasprotni udeleženec ne sme približati posameznim lokacijam na oddaljenost vsaj 500 metrov. V tem delu pritožba ni obrazložena, v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvega sodišča o prepovedi približanja na razdaljo, manjšo od 200 metrov, pravilna. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo III. točko sklepa prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 192/2021
• VSL Sklep IV Cp 2021/2022
• VSM Sklep III Cp 62/2021