VSL sklep Cst 271/2019

Jedro

Pritožnica navaja, da je sklenitev poravnave, h kakršni je sodišče prve stopnje dalo soglasje, upravitelj predlagal že v letu 2016. Ker je upniški odbor (že takrat) nasprotoval podpisu takšne poravnave, sodišče ni dalo soglasja k predlagani poravnavi. Višje sodišče ugotavlja, da opisana situacija v letu 2016 in sedanje stanje nista primerljiva, saj je v vmesnem času prišlo do odločitve v zadevi XI Pg 3008/2011 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, s katero je sodišče (na prvi stopnji) zavrnilo primarni in podrejeni zahtevek stečajnega dolžnika in mu naložilo, da nasprotni stranki povrne njene pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upravitelju izdalo soglasje za sklenitev sodne poravnave v zadevi XI Pg 3008/2011 in XI Pg 2122/2013.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila upnica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo soglasja k sodni poravnavi zavrne, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica navaja, da je sklenitev poravnave, h kakršni je sodišče prve stopnje dalo soglasje, upravitelj predlagal že v letu 2016. Ker je upniški odbor (že takrat) nasprotoval podpisu takšne poravnave, sodišče ni dalo soglasja k predlagani poravnavi. Višje sodišče ugotavlja, da opisana situacija v letu 2016 in sedanje stanje nista primerljiva, saj je v vmesnem času prišlo do odločitve v zadevi XI Pg 3008/2011 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, s katero je sodišče (na prvi stopnji) zavrnilo primarni in podrejeni zahtevek stečajnega dolžnika in mu naložilo, da nasprotni stranki povrne njene pravdne stroške (135.849,00 EUR s pripadki).

6. Pritožnica v zvezi z odločitvijo višjega sodišča v zadevi I Cpg 269/2015 (gre za spor med H. in H. d.o.o. zoper G. d.d.) sicer pravilno opozarja, da pravnomočna sodba učinkuje le v konkretnem razmerju in zato ne vpliva na odločitev v tem sporu. Pri tem pa spregleda, da sodišče prve stopnje izpodbijane odločitve sploh ni oprlo na navedeno odločbo. Ne glede na to pa višje sodišče ocenjuje, da med sporoma ni bistvenih razlik, saj je sodišče prve stopnje v obeh postopkih ugotovilo, da ni šlo za v tožbah zatrjevane navidezne pravne posle, pri kateri naj bi bila skupna volja strank sklenitev navideznih pravnih poslov kreditnega razmerja med G. d.d. in dolžnikom ter posojilnega razmerja med dolžnikom in M. d.o.o, ki naj bi prikrivala dejansko kreditno razmerje med G. d.d. in M. d.o.o.

7. Ni res, da upravitelj ni specificiral stroškov nadaljnjih postopkov, saj je v zvezi s tem izdelal izredno poročilo (p.d. 856). Sicer pa je sedaj višina pravdnih stroškov, ki bremenijo stečajnega dolžnika, jasno razvidna iz sodbe XI Pg 3008 /2011.

8. Ne iz trditev pritožnice ne iz listinske dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili upniki kadarkoli pripravljeni založiti potrebne stroške za vodenje pravdnih postopkov, v zvezi s katerimi se sklepa sodna poravnava.

9. Pritožnica (ponovno) neutemeljeno opozarja na mnenje dr. C. C., iz katerega izhaja, da gre pri prej opisanih pogodbah za navidezni pravni posel. Kot je razvidno iz sodbe XI Pg 3008/2011, se je z navedenim mnenjem (in tudi mnenjem dr. D. D.) sodišče prve stopnje seznanilo, vendar ga očitno nista prepričali, saj je sprejelo odločitev, ki je v nasprotju z njima.

10. Res je, da je v zadevi XI Pg 3008/2011 stečajni dolžnik vložil pritožbo, vendar to, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni ovira za sklenitev sodne poravnave.

11. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje in upravitelju, da je predlagana sodna poravnava ekonomsko upravičena in v korist upnikom. Iz predloga za sklenitev sodne poravnave namreč izhaja, da vsaka pravdna stranka nosi svoje pravdne stroške (v predlogu navedenih pravdnih postopkih), to pa pomeni, da stečajnemu dolžniku ne bo potrebno G. d.d. plačati pravdnih stroškov v višini 135.849,00 EUR. Pritožnica z ničemer ne utemelji svoje trditve, da bi se s predlagano sodno poravnavo bistveno zmanjšala možnost poplačila ostalih upnikov in privilegirala G. d.d.

12. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o izdaji soglasja ni obrazložilo: povzelo je upraviteljev predlog, s katerim je v celoti soglašalo in na tej podlagi pravilno zaključilo, da je poravnava ekonomsko upravičena in v korist upnikov. S tem je dovolj prepričljivo odgovorilo tudi na pomisleke, zaradi katerih je upniški odbor zavrnil soglasje k predlagani sodni poravnavi.

13. Višje sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 9/2015
• VSL sklep Cst 459/2019
• VSL sklep Cst 93/2014