VSL Sodba II Cp 324/2019

Jedro

Toženca sta v pozivu dobila jasna navodila glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo in opozorilo glede pravnih posledic nevložitve obrazloženega odgovora na tožbo. Ker kljub temu nista vložila obrazloženega odgovora na tožbo, toženca v pritožbi neutemeljeno poudarjata, da sta pričakovala vabilo na obravnavo, na kateri bi ustno podala svoja stališča. Kadar so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, sodišče odloči brez naroka. Tožencema je bilo uveljavljanje postopkovnih pravic omogočeno, vendar sta se mu s svojo neaktivnostjo sama odrekla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti 466,65 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo:

- v I. točki izreka tožencema naložilo nerazdelno plačilo 12.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer jih prvi toženec dolguje od 5. 1. 2018, drugi toženec pa od 21. 12. 2017 dalje do plačila,

- v II. točki izreka zavrnilo, kar tožnik zahteva več glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti,

- v III. točki izreka pa tožencema naložilo nerazdelno plačilo 1.030,18 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Toženca sta vložila pravočasno pritožbo. Oporekata ugotovitvi sodišča, da nista vložila odgovora na tožbo v predpisanem 30-dnevnem roku. Opozarjata, da sodišče ni upoštevalo, da sta vložila odgovor na tožbo dne 29. 6. 2018, kar je glede na prejem tožbe dne 4. 6. 2018 pravočasno. V odgovoru na tožbo sta navedla, da bosta v mediaciji obrazložila, zakaj se s tožbo ne strinjata. Navajata, kako je potekal postopek mediacije in zakaj se je neuspešno zaključil. Pričakovala sta vabilo na obravnavo, na kateri bi ustno podala svoja stališča, pa sta prejela zamudno sodbo, čeprav nista zamudila ničesar. Sodišču prve stopnje očitata, da jima je kršilo njuno pravico do ustne obravnave in enakega varstva pravic, s čimer ni kršilo samo Zakona o pravdnem postopku (ZPP), temveč tudi Ustavo RS. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču, da nadaljuje s postopkom in jima omogoči, da pojasnita svoja nasprotovanja do zahtev tožnika na zaslišanju. Stroškov pritožbe ne priglašata.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi zamudno sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženca nista vložila odgovora na tožbo. Vloga, ki sta jo toženca vložila dne 29. 6. 2018 (to je v 30-dnevnem roku od vročitve tožbe), namreč po svoji vsebini ne predstavlja odgovora na tožbo, temveč zgolj soglasje za mediacijo. Glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka toženca v vlogi nista navedla ničesar (zahtevku nista oporekala niti pavšalno), njuna napoved, da bosta odgovor na tožbo obrazložila na mediaciji, pa je bila brezpredmetna, kajti v pozivu za odgovor na tožbo sta bila med drugim tudi izrecno poučena, da morata vložiti obrazložen odgovor na tožbo kljub morebiti podanemu soglasju k začetku mediacije (6. točka poziva toženi stranki, naj odgovori na tožbo na red. št. 4). Poleg tega sta toženca v navedenem pozivu dobila tudi jasna navodila glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo in opozorilo glede pravnih posledic nevložitve obrazloženega odgovora na tožbo (gre za opozorila iz 277. in 278. člena ZPP). Ker kljub temu nista vložila obrazloženega odgovora na tožbo, toženca v pritožbi neutemeljeno poudarjata, da sta pričakovala vabilo na obravnavo, na kateri bi ustno podala svoja stališča. Kadar so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, sodišče odloči brez naroka.

7. Glede na navedeno toženca ne moreta uspeti s pritožbenim sklicevanjem na kršitev njunih postopkovnih pravic, ki jima jih zagotavljata ZPP in Ustava RS. Uveljavljanje postopkovnih pravic jima je bilo omogočeno, vendar sta se mu s svojo neaktivnostjo sama odrekla.

8. Po tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, je upoštevaje v tožbi zatrjevana dejstva materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnik utemeljeno vtožuje denarno odškodnino za predmete, ki sta mu jih toženca brez pravne podlage odtujila iz njegovih objektov, ter za predmete, ki sta jih ob tem uničila. Tožnik je namreč izkazal obstoj vseh predpostavk njune odškodninske odgovornosti za nastalo škodo (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Zaradi neuspeha s pritožbo sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove stroške obrazloženega odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ta njuna obveznost je enako kot obveznost plačila tožniku prisojene glavnice in stroškov postopka na prvi stopnji solidarna (tretji odstavek 161. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku v skladu z Odvetniško tarifo (OT) priznalo: 625 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1) in 2 % materialne stroške, kar zvišano za 22 % DDV, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR¹), znaša 466,65 EUR. Priglašene nagrade za storitvi "konferenca s stranko" (100 točk) ter "pregled in preučitev pritožbe toženih strank" (100 točk) pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo, saj ne gre za samostojni storitvi, ki ne bi bili vključeni v že priznano nagrado za odgovor na pritožbo (tar. št. 39 OT). Zamudnih obresti od stroškov odgovora na pritožbo tožnik ni zahteval.

-------------------------------
¹ Od 6. 4. 2019 dalje velja Sklep o spremembi vrednosti točke (Ur. list RS, št. 22/2019), po katerem vrednost točke po OT znaša 0,60 EUR.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3577/2010
• VSL sklep I Cp 795/2010
• VSL Sodba I Cpg 462/2021