VSL Sklep IV Cp 1383/2019

Jedro

Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 11. 8. 2018 nasprotnemu udeležencu prepovedalo: prvič, dostop na del nepremičnine, ki je v lasti predlagateljice (stanovanje in dovoz do stanovanja na naslovu ...); drugič, postopanje in zadrževanje na javnih površinah (pločnik, cesta) pred dovozom do stanovanja predlagateljice; tretjič, zadrževanje na njegovi nepremičnini – dovozu do njegovega stanovanja, in sicer vsak delovnik med 6.00 in 9.00 ter med 15.00 in 19.00 (čas odhoda in prihoda predlagateljice v službo/iz službe) ter med vikendi med 9.00 in 11.00 ter med 14.00 in 16.00; približevati se objektu V. na razdaljo manj kot 100 metrov; kakršno koli fizično komuniciranje s predlagateljico, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo. Izreklo je, da ti ukrepi veljajo šest mesecev.

2. Nasprotni udeleženec je proti temu sklepu ugovarjal, a je sodišče prve stopnje njegov ugovor 3. 12. 2018 zavrnilo, višje sodišče pa je 12. 2. 2019 zavrnilo njegovo pritožbo proti sklepu o zavrnitvi ugovora.

3. Sodišče prve stopnje je nato na podlagi predlagateljičinega predloga 7. 3. 2019 sklenilo, da se podaljšajo ukrepi, izrečeni s sklepom z 11. 8. 2018, za nadaljnjih šest mesecev. Nasprotni udeleženec je proti temu sklepu ugovarjal, a je sodišče prve stopnje njegov ugovor 23. 5. 2019 zavrnilo. Predmet tokratnega pritožbenega odločanja je pritožba proti temu sklepu.

4. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče s takšno odločitvijo posega v zasebno sfero posameznika in nezakonito omejuje njegovo izvrševanje lastninske pravice, ki mu jo zagotavljata SPZ in URS. Omejuje mu tudi svobodo in mu otežuje gibanje. Časovni razpon, ki mu omejuje gibanje, se mu zdi pretiran, sploh čez vikend, ko ni nujno, da bo predlagateljica kam šla. Sodišče bi lahko določilo fiksno uro predlagateljice, ne pa da mu omejuje gibanje in prisotnost na lastnih nepremičninah kar sedem ur dnevno. V nadaljevanju opisuje primer z 22. 12. 2018 (ko je na svojem zemljišču, v soboto, opravljal gradbena dela, predlagateljica pa ga je prijavila policiji, češ da krši prepoved približevanja), ki kaže na neživljenjskost izpodbijanega sklepa. Dodaja, da ima velike težave z zdravjem, izpodbijana odločba pa je na njegovo škodo, težko se naroči k zdravniku, kar je lahko življenjskega pomena. Dodaja, da prepovedi približevanja ni nikoli kršil, in predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev o podaljšanju izrečenih ukrepov sprejelo, ko je ugotovilo naslednja dejstva:

* nasprotni udeleženec je predlagateljico zadnjih 20 let pretepal, jo žalil in z njo grdo ravnal, jo nadlegoval, ji grozil s smrtjo in poškodovanjem, jo ustrahoval in zalezoval, zaradi česar se dlje časa ni ločila od njega;

* v juliju 2018 je v alkoholiziranem stanju razbil vrata sinovega skladišča, zatem pa so ga odpeljali policisti in ga pridržali, a so ga zaradi zdravstvenih razlogov še isto noč izpustili;

* nasprotni udeleženec je po vrnitvi domov razbijal po lopi, v kateri predlagateljica hrani orodje, ter jo kasneje istega dne zmerjal še z izrazi „kurba, prasica, marš in podobno“, ji grozil, da jo bo ubil, ji razbil glavo in vse postrelil;

* predlagateljica je poiskala pomoč pristojnih institucij: obrnila se je na CSD, na policijo in na sodišče;

* PP je julija 2018 izdala odredbo o prepovedi približevanja predlagateljici, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani podaljšalo sprva za 15, nato pa za 60 dni;

* ODT v Ljubljani je proti nasprotnemu udeležencu vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini;

* nasprotni udeleženec je večkrat prekršil ukrepe, ki jih je izdalo sodišče prve stopnje, in sicer že v teku ugovornega in pritožbenega postopka (glej 2. točko te obrazložitve), pa tudi kasneje;

* predlagateljica se nasprotnega udeleženca še vedno boji, njegova prisotnost jo vidno vznemirja, spravlja v stisko in psihično obremenjuje;* nasprotni udeleženec sodne odločbe o ukrepih ne namerava spoštovati in do svojega vedenja nima nobene kritičnosti;

* udeleženca živita v isti hiši, a sta svoje bivalne prostore v hiši in izven nje fizično ločila, tako da živita vsak v svojem nadstropju, imata vsak svoj vhod, parceli sta ločeni z ograjo, po stopnišču pa je postavljen zid;

* predlagateljica skuša svoje stanovanje prodati, vendar se nasprotni udeleženec temu upira in ne da soglasja za uporabno dovoljenje, ker je proti temu, da bi predlagateljica nad njim naselila „šiptarje“;

* odnosi med udeležencema so zelo krhki.

8. Pritožnik tem ugotovitvam sploh ne nasprotuje, z izjemo navedbe, da ukrepov ni kršil brez razloga. Pri tem višje sodišče opozarja, da kršitev že izrečenih ukrepov ni razlog, ki bi moral biti podan, da bi sodišče lahko odločilo o podaljšanju. Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND.¹ Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, takega zagotovila predlagateljici ni mogoče dati. Še več, iz njih izhaja realna in konkretna grožnja, da bo, če ne bo ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem/ravnanjem nasprotnega udeleženca. Ocena ogroženosti CSD za predlagateljico tudi objektivizira predlagateljičin subjektivni strah, zato so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi razlogi za podaljšanje izrečenih ukrepov po tretjem odstavku 19. člena ZPND.

9. Vsak izrek ukrepov iz 19. člena ZNPD predstavlja določeno omejitev za tistega, proti kateremu so izrečeni, in hkrati poseg v njegove pravice. Pritožnik očita, da je sodišče prve stopnje z izrečenimi ukrepi poseglo v njegovi pravici do svobode gibanja in do zasebne lastnine, in to prekomerno. Drži, da gre za človekovi pravici, varovani tako na zakonski kot na ustavni ravni, kot tudi drži, da je sodišče prve stopnje z izrečenimi ukrepi poseglo v ti dve človekovi pravici pritožnika. Nima pa prav, da sodišče prve stopnje tega sploh ne bi smelo storiti, oziroma, povedano drugače, da ju sploh ni mogoče omejiti. Človekove pravice so namreč omejene s pravicami drugih, sodišče pa mora, preden človekovo pravico omeji na račun drugega, opraviti test sorazmernosti. In tega je sodišče prve stopnje opravilo v 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje tehtanju, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, in zavrača pritožbene navedbe. Pritožnik, zgolj sklicevanjem na svoje in brez upoštevanja predlagateljičinih pravic, s pritožbo ne more uspeti. Poleg tega se časovna omejitev nanaša le na zadrževanje in postopanje² na javnih površinah in na dovozu do stanovanja, kar pomeni le prepoved daljše časovne prisotnosti nasprotnega udeleženca na teh površinah, tak poseg pa ni prekomeren.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND potrdilo.

-------------------------------
¹ Poleg tega je sklepna pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec ukrepov nikoli ni kršil, pavšalna, zlasti, saj se ne opredeli do očitka sodišča prve stopnje, da je predlagateljico zmerjal oktobra 2018, ko je popisovala števec na njegovi strani hiše, medtem ko za 22. 12. 2018 pritožnik sam priznava, da je ukrep kršil.
² postópanje -a s; hoja brez cilja, namena. Vir: www.fran.si (24. 7. 2019)

Datum zadnje spremembe:

23.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1268/2020
• VSL Sklep IV Cp 851/2019
• VSL Sklep IV Cp 1997/2019