VSL Sklep IV Cp 1373/2019

Jedro

Izjave o umiku ni mogoče preklicati, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND, ki določa, da imajo v primeru, če je žrtev nasilja otrok, koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka. V tem postopku ni izkazano, da bi bilo potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera.

Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti.

V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelja v predlogu navajata¹, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec živela v zunajzakonski zvezi štirinajst let. V zunajzakonski zvezi se jima je ... 2015 rodil sin². Udeleženci so živeli v hiši staršev od nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je sprva izvajal psihično nasilje nad predlagateljico, kasneje pa tudi fizično nasilje, predlagatelj pa je bil prisoten pri nekaterih od teh nasilnih dogodkov, zato je tudi on žrtev nasilja. Predlagatelja podrobno opisujeta nasilje v obdobju med 16. 7. 2018 do 15. 4. 2019, ko sta predlagatelja zaradi nasilja nasprotnega udeleženca pobegnila od doma. Od odhoda dalje nasprotni udeleženec predlagateljico nadleguje s telefonskimi klici. Predlagatelja sta zato 23. 4. 2019 vložila predlog, s katerim sta predlagala, da se nasprotnemu udeležencu prepove: zadrževati in približevati se predlagateljema na razdalji, ki je manjša od petsto metrov in sicer hiši z naslovom ..., navezovati stike s predlagateljema na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb, vzpostaviti kakršno koli srečanje s predlagateljema ter da se nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, če ne bo upošteval izdanega sklepa, s tem, da se ga napoti v programe, s katerimi bi opustil nasilna ravnanja.

2. Sodišče prve stopnje je prejelo 3. 5. 2019 od CSD³ oceno ogroženosti žrtve. Iz ocene CSD izhaja, da so ukrepi iz predloga potrebni zaradi zaščite predlagateljice in otroka.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 izreklo ukrepe, kot sta jih predlagala predlagatelja, s tem, da prepoved stikov nasprotnega udeleženca s predlagateljem ne velja v primeru, v kolikor bodo stiki kasneje določeni z odločbo sodišča. Nasprotnemu udeležencu je še naložilo, da je dolžan v roku petnajstih dni povrniti predlagateljema stroške postopka v višini 122,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

4. Nasprotni udeleženec je 21. 5. 2019 vložil ugovor, v katerem je zanikal obstoj nasilja in predlagal, da se sklep sodišča prve stopnje V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 razveljavi.

5. Predlagateljica je 27. 5. 2019 vložila pri sodišču prve stopnje vlogo, ki jo je označila kot „Umik predloga o prepovedi približevanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). V vlogi je pojasnila, da „umika predlog o prepovedi približevanja po ZPND, saj se ne počuti ogroženo s strani partnerja oziroma očeta od predlagatelja.“ V nadaljevanju predlagateljica pojasnjuje, da so izjave nastale pod pritiskom in po naročilu njenih družinskih članov, zato so bile izjave „prenapihnjene in neresnične, saj gojijo sovraštvo do njenega partnerja že vse življenje.“ Pojasnila je tudi, da je prekinila sodelovanje s pooblaščenko, zato vlaga umik „samostojno“.

6. Sodišče prve stopnje je umik predloga poslalo nasprotnemu udeležencu v izjavo. V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 5. 6. 2019, je nasprotni udeleženec podal izjavo, da se strinja z umikom predloga in da umika ugovor zoper sklep sodišča prve stopnje V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019.

7. Predlagateljica je 5. 6. 2019 pri sodišču prve stopnje vložila vlogo, v kateri je preklicala umik in predlagala nadaljevanje postopka. V vlogi je pojasnila, da je predlagateljica „zaupala“ predlagateljici, da je bila v elektronskih in dvakrat v osebnih kontaktih z nasprotnim udeležencem. Povedal ji je, da jo ima še vedno rad, pozval jo je, da naj se vrne k njemu, obljubljal ji je, da ne bo več nasilen in jo ščuval proti njeni družini. Predlagateljica mu je verjela. Ob odhodu od nasprotnega udeleženca je bila predlagateljica psihično v zelo slabem stanju. Nasprotni udeleženec je z lepimi besedami obudil nekdanja pozitivna čustva in predlagateljico pripravil do zaslepljenega razmišljanja. Nasprotni udeleženec ji je pojasnil, da njegove grožnje z nožem in nasiljem zoper predlagateljico lahko povzročijo, da bo izgubil službo varnostnika. Predlagateljica se je pod vplivom njegovih obljub, da nasilja ne bo več izvajal, želela s sinom vrniti k nasprotnemu udeležencu. Sedaj pa je „sprevidela“, da je bil cilj nasprotnega udeleženca le v tem, da se postopki zoper njega ustavijo in da njegovo nasilje samo od sebe ne bo prenehalo. Predlagateljico je ponovno strah, ker se boji, da bi se pri nasprotnem udeležencu sprožili nasilni odzivi, ker mu je povedala, da se k njemu ne bo več vrnila. Zaradi teh razlogov je potrebno, da sklep V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 ostane v veljavi. Predlagateljica zato „želi preklicati izjavo o umiku in želi, da sodišče postopek nadaljuje.“ Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi mladoletnikov in oseb, ki zaradi drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Nasprotni udeleženec je na pripravljalno vlogo predlagateljice odgovoril in predlagal, da sodišče preklica umika ne upošteva, če pa bo to storilo, preklicuje umik ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje V N 98/2019 z dne 20. 5. 2019. Predlagatelja sta na to vlogo nasprotnega udeleženca odgovorila z vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 10. 6. 2019. V vlogi z dne 10. 6. 2019 predlagateljica povzema razloge, zaradi katerih je umaknila tožbo, ki jih je navedla v vlogi iz 5. 6. 2019.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je ugovor nasprotnega udeleženca z dne 20. 5. 2019 zoper sklep sodišča prve stopnje V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 umaknjen (1), da se zaradi umika predloga z dne 19. 4. 2019, ki ga je podala predlagateljica dne 24. 5. 2019, sklep sodišča prve stopnje V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 razveljavi in ta nepravdni postopek ustavi (2), hkrati je tudi preklicalo razpisan narok z dne 14. 6. 2019 (3).

9. Predlagatelja vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da sodišče prve stopnje sklep v 2. točki izreka razveljavi, če se s tem strinja nasprotni udeleženec, v nasprotnem pa naj sklep v tem delu razveljavi pritožbeno sodišče. Predlagatelja v pritožbi navajata, da je predlagateljica v vlogi o umiku predloga zapisala zgolj, da predlagatelja umikata predlog o prepovedi približevanja po ZPND, v sklepu V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 pa so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni tudi drugi ukrepi, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo razveljaviti celotnega sklepa, marveč zgolj 1. alinejo I. točke izreka tega sklepa. Predlagatelja se sicer ne strinjata, da bi v katerem koli delu sodišče razveljavilo ta sklep in postopek ustavilo. Nasprotni udeleženec je že pred vložitvijo ugovora navezal stike s predlagateljico⁴. Predlagatelja sta od 4. 6. 2019 v Varni hiši. V skladu s 6. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Drugi odstavek 26. člena ZNP-1 pa določa, da v postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi. Ker mora sodišče po uradni dolžnosti zavarovati pravice in pravne interese otrok, bi moralo sodišče tudi nadaljevati ta postopek glede ukrepov za preprečevanje nasilja nad mladoletnim otrokom, ker je izkazana njegova ogroženost. Zgolj izjava o umiku predloga, ki jo je vložila predlagateljica pod vplivom povzročitelja nasilja in ki je bila kasneje preklicana, ne more povzročiti ustavitve postopka. Sodišče bi moralo iz enakih razlogov nadaljevati postopek tudi v zvezi s predlogom predlagateljice. Za psihoterapevtsko obravnavo predlagateljice je v Varni hiši dobro poskrbljeno. Tudi iz mnenja CSD z dne 30. 4. 2019 izhaja, da predlagateljica potrebuje strokovno pomoč in da zmanjšuje vlogo nasilja nasprotnega udeleženca ter da ima čustveno stisko glede svoje odločitve, zato potrebuje odmik in prekinitev stikov z nasprotnim udeležencem. Tudi zapis razgovora pri CSD z dne 21. 6. 2019 potrjuje te navedbe predlagateljev. Predlagateljica prilaga pritožbi pooblastilo in zapis razgovora CSD z dne 21. 6. 2019, hkrati pa predlaga, da sodišče pridobi mnenje CSD glede vsebinskih razlogov te pritožbe in da vpogleda v spis sodišča prve stopnje, ki obravnava predlog predlagateljice zoper nasprotnega udeleženca glede določitve varstva in vzgoje otroka ter glede določitve stikov in preživnine. Predlagatelja sta tudi priglasila pritožbene stroške.

10. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasil pa je tudi stroške pritožbenega postopka.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Drugi odstavek 36. člena ZNP-1 določa, da lahko sodišče na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo. S pritožbo so prizadete pravice nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec nasprotuje pritožbi predlagateljev, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko spremenilo izpodbijani sklep.

13. Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 25. člena ZNP-1). V postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (drugi odstavek 26. člena ZNP-1). Na podlagi prvega odstavka 22.b člena ZPND se postopek začne na predlog žrtve. Center za socialno delo lahko predlaga začetek postopka s soglasjem žrtve. Kadar je žrtev otrok, se postopek po ZPND začne na predlog otroka, starejšega od petnajst let, staršev oziroma enega od staršev, če jim ni odvzeta roditeljska pravica, skrbnika ali centra za socialno delo (drugi odstavek 22b. Člena ZPND). Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti.

14. V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.

15. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ZNP-1 ne določa drugače (42. člen ZNP-1). Izjava o umiku tožbe je procesno dejanje. Zato ne more biti pogojna, izjave o umiku tudi ni mogoče preklicati. To velja tudi za primere zatrjevanih napak volje. V poštev pride le obnova postopka, če so za to razlogi (če je umik tožbe posledica kaznivega dejanja – npr. grožnje). Za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne predvideva pritožbenega razloga uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot velja za pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevkov (tretji odstavek 338. člena ZPP)⁵. Predlagateljica ne zatrjuje, da bi vložila umik zaradi storjenega kaznivega dejanja nasprotnega udeleženca, zatrjuje le, da je bila zavedena z obljubami nasprotnega udeleženca, kar pa ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje, potem ko je prejelo izjavo predlagateljice, s katero umika predlog, lahko odločilo drugače, kot je z izpodbijanim sklepom. Izjave o umiku namreč ni mogoče preklicati⁶, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND. Navedeni člen sicer določa, da v primeru, če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka, pa vendar, v tem postopku ni izkazano, da bi bilo potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera. V postopek je bil že z vložitvijo predloga vključen CSD, ki vodi postopek tudi v okviru predhodnega svetovanja glede varstva in vzgoje, preživljanja otroka in glede stikov z otrokom, o ureditvi teh spornih razmerij med predlagateljico in nasprotnim udeležencem že teče nepravdni postopek, ta dejstva pa ne kažejo na potrebo, da bi bilo treba zaradi ogroženosti otroka v tem postopku izreči ukrepe za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ (glej prvi odstavek 157. člena DZ in 153., 155., 159. in 160. člen DZ).

16. V izjavi o umiku predloga, sta predlagatelja pojasnila razloge, zaradi katerih predlog umikata, zato tudi ne more biti sporno, da sta z izjavo umaknila celoten predlog in ne le predlog o prepovedi približevanja, kot je to posebej zapisano v naslovu vloge. Iz vsebine izjave tudi ne izhaja, da bi predlagatelja le delno umaknila predlog. Pritožba se zato neutemeljeno zavzema, da je predlagateljica le delno umaknila predlog in je zato ostal v preostalem delu sklep V N 98/2019 z dne 8. 5. 2019 v veljavi.

17. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

18. Vsak udeleženec v nepravdnih postopkih krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Nasprotni udeleženec zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, s tem, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, saj je te navedbe nasprotni udeleženec že dal v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji glede priznanja stroškov nasprotnemu udeležencu za pritožbeni postopek iz tretjega in četrtega odstavka 40. člena ZNP-1. Predlagatelja morata sama nositi stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspela.

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju podrobneje (kot običajno) povzema navedbe predlagateljev, da bi na ta način celoviteje predstavilo njuno trditveno podlago, na podlagi katere utemeljujeta razloge za preklic umika predloga in razloge, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo kljub umiku predloga nadaljevati s postopkom po uradni dolžnosti zaradi varstva pravic predlagateljice in še posebej zaradi varstva koristi in pravic mladoletnega predlagatelja.
² V nadaljevanju označen tudi kot predlagatelj.
³ V nadaljevanju CSD.
⁴ Predlagateljica v nadaljevanju pritožbe navaja dejstva, ki jih je navajala v pripravljalnih vlogah z dne 5. 6. 2019 in 10. 6. 2019.
⁵ Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, letnik 2006, 10. točka, stran 217.
⁶ Treba je tudi upoštevati, da je nasprotni udeleženec soglašal z umikom in je zato umaknil ugovor, preklic umika ugovora, pa enako kot preklic umika tožbe (predloga), ni več dopusten, ker nastop pravnomočnosti sklepa ni več v dispoziciji udeležencev nepravdnega postopka (razen če se postopek nadaljuje po uradni dolžnosti).

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 596/2020
• VSL Sklep IV Cp 667/2019
• VSL Sklep IV Cp 2035/2021