VSL Sklep Cst 18/2019

Jedro

Ker je s citirano sodbo odločeno le o obveznosti tožene stranke vrniti kupnino iz po zakonu razvezane pogodbe, je z njo pravilo sočasnosti izključeno. Čim pa je tako je tožena stranka kot prodajalec tista, ki mora prva izpolniti obveznosti iz sodbe, ali tretji zanjo.

Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno kot pravno relevantno dejstvo za presojo izkazanosti izterljivosti terjatve izbrisane družbe na vrnitev nepremičnine iz razvezane prodajne pogodbe presojalo dejstvo plačila oziroma vračila kupnine iz citirane sodbe. Tako se pokaže, da s to sodbo, na kateri predlagatelj temelji svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, ni izkazal, da je izpolnitvena obveznost nasprotne stranke na vračilo nepremičnine doslej že nastala oziroma da predstavlja kasneje najdeno premoženje izterljivo terjatev na vrnitev nepremičnine. Le taka terjatev bi namreč omogočala v primeru začetka stečajnega postopka upravitelju njeno sodno uveljavljanje v korist stečajne mase izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe S. d. o. o., ki ga je vložil njen družbenik A. K.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj začetka stečajnega postopka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe S. d. o. o. temeljil na sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1689/2010 z dne 13. 6. 2013. Iz sodbe izhaja, da je bila (kasneje izbrisana) tožena stranka S. d. o. o. kot prodajalka nepremičnine z ID znakom ... tožeči stranki R. Z. kot kupki zaradi razveze prodajne pogodbe dolžna vrniti kupnino za to nepremičnino. Posledično tudi kupka ni več upravičena obdržati nepremičnine, kondikcijska terjatev na vrnitev nepremičnine pa spada v premoženje izbrisane družbe.

5. Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča poleg ugotovitve sodišča, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 443. člena ZFPPIPP izhaja, da iz sodbe, na katero se predlagatelj sklicuje, ne izhaja, da bi sodišče odločilo o razvezi pogodbe, pač pa le o obveznosti vračila kupnine. Zato predlog ne vsebuje opisa dejstev in dokazov, da je premoženje – to je terjatev na vrnitev nepremičnine, pripadalo izpisani pravni osebi (četrti odstavek 443. člena ZFPPIPP). Predlagatelj pa tudi ni izkazal, da bi tožeča stranka sploh plačala toženi stranki zneske, kot izhajajo iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1698/2010, ker bi šlo za kondikcijski zahtevek, kot ga uveljavlja predlagatelj, le v primeru plačila.

6. Predlagatelj je z zgodovinskim zemljiškoknjižnim izpiskom za vložek št. 001 k. o. X in rednim izpiskom za nepremičnino z ID znakom ... izkazal, da je R. Z. lastninsko pravico na navedeni nepremičnini pridobila na podlagi sklenjene prodajne pogodbe z dne 24. 7. 2009, katere zemljiškoknjižni lastnik je bil prodajalec družba S. d. o. o. Odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani v sodbi II P 1698/2010, da mora navedena (kasneje izbrisana) družba S. d. o. o. kot prodajalec in tožena stranka tožeči stranki R. Z. vrniti kupnino za navedeno nepremičnino, je, kot izhaja iz razlogov sodbe in na kar utemeljeno opozarja pritožnik, posledica ugotovitve, da je prodajna pogodba za navedeno nepremičnino razvezana po samem zakonu. Nedvomno že iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka kot kupka izpolnila svojo pogodbeno obveznost plačila kupnine za navedeno nepremičnino, tožena stranka kot prodajalka pa svojo pogodbeno obveznost prenosa lastninske pravice na tej nepremičnini na kupko. S tem, ko prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu razloguje neizkazanost kondikcijskega zahtevka, ker bi bil izkazan le v primeru plačila po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1698/2010, je torej logično, da gre za neizkazanost plačila vračila kupnine zaradi razveze pogodbe in da gre pri zapisu o neizkazanosti plačil tožeče stranke toženi stranki za očitno pisno napako, saj gre po navedeni sodbi za obveznost plačila oziroma vračila kupnine tožene stranke tožeči in ne obratno.

7. Pogodbeni stranki sta torej svoje pogodbene obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnili tako, da je kupka prodajalcu izročila kupnino, prodajalec pa je nanjo prenesel lastninsko pravico na kupljeni nepremičnini. To nenazadnje v pritožbi navaja sam pritožnik. V posledici razveze navedene pogodbe (po samem zakonu) imata torej obe pogodbeni stranki pravico zahtevati vrnitev danega po pravilih, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb (tretji odstavek 111. člena OZ). Skladno s 101. členom OZ pa nobena stranka v dvostranskih pogodbah ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Navedeno pravilo o sočasnosti pa je dispozitivno in ne kogentno, kar odraža zakonska možnost, da uveljavljani terjatvi nasprotne stranke druga stranka na sodišču lahko ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi nasprotna stranka ne izpolni svoje. V takem primeru pa ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi nasprotna stranka. Iz sodbe II P 1698/2010 pa ne izhaja, da bi se v predmetnem postopku tožena stranka takega ugovora z vztrajanjem pri sočasnosti izpolnitve obeh pravdnih strank poslužila, saj o toženčevi dolžnosti vrnitve kupnine le pod pogojem sočasne vrnitve nepremičnine toženi stranki ni bilo odločeno. Ker je s citirano sodbo odločeno le o obveznosti tožene stranke vrniti kupnino iz po zakonu razvezane pogodbe, je z njo pravilo sočasnosti izključeno. Čim pa je tako je tožena stranka kot prodajalec tista, ki mora prva izpolniti obveznosti iz sodbe, ali tretji zanjo.

8. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno kot pravno relevantno dejstvo za presojo izkazanosti izterljivosti terjatve izbrisane družbe na vrnitev nepremičnine iz razvezane prodajne pogodbe presojalo dejstvo plačila oziroma vračila kupnine iz citirane sodbe. Tako se pokaže, da s to sodbo, na kateri predlagatelj temelji svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe S. d. o. o. ni izkazal, da je izpolnitvena obveznost nasprotne stranke na vračilo nepremičnine doslej že nastala oziroma da predstavlja kasneje najdeno premoženje izterljivo terjatev na vrnitev nepremičnine (četrti odstavek 443. člena ZFPPIPP). Le taka terjatev bi namreč omogočala v primeru začetka stečajnega postopka upravitelju njeno sodno uveljavljanje v korist stečajne mase izbrisane družbe.

9. Tako se izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča že iz navedenega razloga pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 300/2018
• VSL sklep II Ip 2398/2012
• VSL sklep I Cpg 1188/2013