zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL00025076

Odločba:VSL Sklep I Cp 623/2019
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
Datum seje senata:24.07.2019
Senat:Blanka Javorac Završek (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
Področje:DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zveza:ZD člen 221, 221/1. SPZ člen 11
JEDRO:
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

IZREK:
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

OBRAZLOŽITEV:

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 2472/2016 z dne 31. 5. 2017 dodelilo dodatno zapuščino, ki sestoji iz terjatve na zahtevek za sklenitev Pogodbe o priznanju lastninske pravice za garažo št. 37 (sedaj št. 14) v nizu garaž ob bloku na naslovu A. (sedaj B.) v C., zapustnikovemu sinu D. D.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje dedič E. E., s predlogom, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu dodatni sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obširni pritožbi v bistvenem navaja, da je zapustnik originarno pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, na podlagi ustvaritve nove stvari ter na podlagi ZLNDL. Lastninska pravica oziroma njeno priznanje izhaja že iz samega naslova in vsebine Akta o oblikovanju etažne lastnine in priznanju lastninske pravice, iz katerega izhaja, da so imeli ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe investitorji in njihovi pravni nasledniki. Sodišče za svojo odločitev ni dalo jasne, izčrpne in prepričljive argumentacije, s čimer je bil kršen 22. člen Ustave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju,2 sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.3 Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ).

5. Pritožbeno ni sporno, da iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi bil lastnik v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju navedene nepremičnine zapustnik. Prav tako tudi ni sporno, da je lastnica navedene nepremičnine Republika Slovenija, ki ni dedinja oziroma udeleženka zapuščinskega postopka, zato se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da postopek izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni namenjen ugotavljanju lastninske pravice med dedičem in tretjimi. Odločitve ne more spremeniti pritožbeno zatrjevanje, da so okrajna sodišča v zapuščinskih postopkih v identičnih zadevah predlogu ugodila. Pritožnik v pritožbi navedenih zadev ne predloži, niti ne navede, da bi bile te zadeve predmet preizkusa na pritožbeni stopnji. Pritožnik bo na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju lahko zahteval od Republike Slovenije sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice za sporno nepremičnino in uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ali pa bo lastninsko pravico uveljavljal v pravdi na podlagi SPZ ali ZLNDL.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.
2 V nadaljevanju ZD.
3 Primerjaj: VSL sklep II Cp 928/2014, VSL sklep I Cp 1416/2017, VSL sklep I Cp 2570/2016.



Praksa je najboljši razlagalec zakonov
Consuetudo est optima legum interpres.