VSL Sklep Cst 294/2019

Jedro

Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.

Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik in dolžnik nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sklenilo je, da upnik in dolžnik vsak sam nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za začetek stečajnega postopka. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo je vložil dolžnik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo upnika zavrne kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdi. Priglasil je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik upniku plačal vse obveznostih po računih, ki mu jih je ta izdal do dne izdaje izpodbijanega sklepa (23. 4. 2019) ter da upnik odškodninskih terjatev ni izkazal s stopnjo verjetnosti. Na podlagi navedenega je sklenilo, da je utemeljen dolžnikov ugovor glede aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je zavrnilo, ne da bi se ukvarjalo s presojo insolventnosti dolžnika.

6. Upnik že povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje s pritožbo ne izpodbija. Pač pa v pritožbi navaja, da ima do dolžnika še terjatvi, ki sta mu nastali dne 7. 5. 2019 v znesku 12.200,00 EUR (po računu št. 14) ter v znesku 11.004,40 EUR (po računu št. 15). Pojasnjuje, da gre za nova dejstva in nove dokaze, ki pa jih v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogel navesti in predložiti, saj sta terjatvi nastali šele po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

7. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 206. člena ZPP (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo prvega odstavka 337. člena ZPP¹ razumeti v skladu z opredelitvijo časovnih mej pravnomočnosti sodne odločbe, saj te določajo trenutek, na katerega se pravnomočnost nanaša. Člen 337 ZPP sicer pod pogojem nekrivde omogoča tudi navajanje „novih dejstev“, vendar je treba „novost“ teh dejstev razumeti v subjektivnem, ne pa v objektivnem smislu. Gre torej za objektivno „stara“ dejstva – le daj jih stranka brez svoje krivde ni mogla prej navesti.²

9. Glede na navedeno dejstev, ki so nastala po trenutku, ko je bil pred sodiščem prve stopnje zaključen narok za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom (peti odstavek 239. člena ZFPPIPP), tudi pritožbeno sodišče na sme upoštevati. V zvezi s terjatvama po računu št. 14 in št. 15 pritožnik sam navaja, da sta nastali 7. 5. 2019, to je po končanem naroku za začetek stečajnega postopka, ki je bil opravljen dne 17. 4. 2019. Ker pritožbeno sodišče pritožbenih trditev v zvezi s terjatvama po računu št. 14 in št. 15 ne sme upoštevati, pa je neutemeljen pritožbeni očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

10. Pritožbeno sodišče je v odločbi Cst 606/2018 z dne 28. 11. 2018 zapisalo, da upnik ne izgubi aktivne legitimacije, če dolžnik po vložitvi predloga to terjatev plača, če verjetno izkaže tudi druge terjatve do dolžnika, ne glede na to, ali so te terjatve dospele pozneje.³ Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija. Takšno stališče izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse.⁴ Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pri presoji aktivne legitimacije v ponovljenem postopku pravilno uporabilo določbo 3. točke 231. člena ZFPPIPP.⁵ Ker je s pritožbo neizpodbita ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan, se pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava izkaže kot neutemeljen.

11. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa v zadevi Cst 606/2018, je pritožbeno sodišče dalo napotek sodišču prve stopnje, da naj se ukvarja s presojo materialnopravnih predpostavk za začetek stečajnega postopka samo „v kolikor se bo izkazalo, da je dolžnik tekom tega časa poravnal nekatere upnikove zapadle terjatve, da pa ni poravnal vseh upnikovih terjatev.“ Ker se je v ponovljenem postopku izkazalo prav to, torej da so bile upniku že poravnane vse obveznostih po izdanih računih, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s presojo upnikovih trditev o dolžnikovi insolventnosti. Pritožbeni očitek bistvene kršitve pravil postopka zato ni utemeljen, saj dokazov v zvezi s presojo dolžnikove insolventnosti sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.

12. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stroškov za odgovor na pritožbo pa ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov, zato jih je dolžan nositi dolžnik sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

______________

¹ Določba prvega odstavka 337. člena ZPP se, glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP, v stečajnem postopku uporablja smiselno.

² Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 170.

³ Tako dr. Nina Plavšak na strani 579 v komentarju Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), prvi natis – Ljubljana, Taks-Fin-Lex, 2017.

⁴ Primerjaj Cst 118/2013, Cst 221/2011, Cst 301/2015 in Cst 342/2015.

⁵ Upravičen predlagatelj je upniku, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

01.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 91/2022
• VSC Sodba Cp 214/2017
• VSL sklep IV Cpg 551/2013