VSL Sklep II Cp 703/2019

Jedro

Za pridobivanje podatkov o materilanem položaju stranke in njenih družinskih članov je nujna osebna pisna privolitev strank in njenih družinskih članov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse oziroma podrejeno za odlog plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje tožnica. Meni, da je navedla vse sestavine v vrstnem redu, kot je to s sklepom od nje zahtevalo sodišče. Na koncu je predložila tudi vse podpise družinskih članov, da soglašajo, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožnica je predložila plačilne listine vseh družinskih članov in tudi svojo, tako da bi lahko sodišče tudi na podlagi teh podatkov ugotovilo premoženjsko stanje tožnice. Tožnica je pojasnila, da tako visoke takse ne more plačati, ker odplačuje kredite. Toženec odplačuje davčni dolg in nima likvidnostnih sredstev za plačilo takse v enkratnem znesku. Tožnica je predložila svojo plačilno listo, iz katere izhaja, da prejema 640,00 EUR neto plače. Ima mesečne odtegljaje od plače v višini 99,00 EUR. Poleg tega odplačuje kredit z mesečno anuiteto v višini 220,00 EUR. Njen mož prejema mesečno plačo v neto znesku 845,00 EUR. FURS mu mesečno rubi 422,00 EUR. Poleg tega mesečno plačuje obroke globe v višini 380,00 EUR. Slovenskemu zavarovalnemu združenju mora odplačati 2.970,00 EUR v obrokih po 274,00 EUR. Tožničin sin G. H. je zaposlen. Prejema neto plačo v višini 692,00 EUR in odplačuje kredit v mesečnem znesku 220,00 EUR. Tožničina hči Š. H. je sicer prijavljena na naslovu, dejansko pa živi v K. pri svojem fantu. Prejema neto plačo v višini 635,00 EUR, odplačuje kredit za avto v mesečnem znesku 150,00 EUR in kredit za kuhinjo v mesečnem znesku 120,00 EUR. Z izpodbijano odločitvijo ji je kršena ustavna pravica dostopa do sodišča in to samo iz razloga, ker so pozivi sodišča za dopolnitev tako nejasni, da povprečni človek sploh ne ve, kaj točno od njih sodišče sploh zahteva. Meni, da je zavrženje nesorazmeren ukrep, saj bo tožnica zaradi tako stroge formalitete izgubila pravico do dokazovanja svoje lastnine in izvzetja te lastnine za poplačilo tujega dolga. Sodišče je tudi materialnopravno zmotno odločilo, da mora tožnica plačati sodno takso v petnajstih dneh od vročitve izpodbijanega sklepa, hkrati pa je v pravnem pouku določilo petnajstdnevni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Kot izhaja iz listin v spisu, je tožnica po pooblaščenki dne 21. 9. 2018 vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je tožnico po pooblaščenki s sklepom z dne 27. 9. 2018 pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ter jo natančno podučilo, katere podatke in izjave mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse, da je sposoben za obravnavanje. Ker tožnica na navedeni sklep sodišča ni odreagirala, ga je sodišče s sklepom z dne 15. 11. 2018 zavrglo. Z vlogo z dne 27. 11. 2018 je nato tožnica po pooblaščenki vložila predlog za obročno plačilo sodne takse, podredno za njen odlog.

6. Kljub temu, da je bila pooblaščenka tožnice že s sklepom z dne 27. 9. 2017 seznanjena, kaj vse mora, skladno z drugim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah², predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati, je v predlogu za plačilo sodne takse v obrokih oziroma za odlog plačila navedla le, da naj sodišče njeni prošnji ugodi, saj bi ji bil sicer onemogočen dostop do sodišča in bi ji bila s tem kršena njena ustavna pravica do sodnega varstva. Pojasnila je še, da imata tožnica in njen mož previsoki plači, da bi bila oproščena plačila sodne takse, dejansko pa denarja nimata, saj je toženčeva plača namenjena za prisilno poplačilo dolgov, tožnica pa mu s svojo plačo pomaga pri poplačilu oziroma pri preživljanju.

7. Ker je trditeveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse na sami stranki, je sodišče prve stopnje pravilno tožnico s sklepom z dne 7. 12. 2018 pozvalo, da mora v postavljenem roku od prejema sklepa svoj predlog dopolniti tako, da bo vseboval vse obvezne sestavine iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ter jo je natančno, po alinejah, podučilo, katere podatke in izjave mora vsebovati predlog, da je sposoben za obravnavanje, zato ne drži pritožbena navedba, da je bil poziv sodišča za dopolnitev predloga nejasen. Opozorilo jo je tudi na posledice zavrženja predloga, če predloga v postavljenem roku ne bo dopolnila skladno z danimi navodili, saj mora sodišče tudi v primeru odloga plačila sodne takse ali obročnega plačila sodne takse kot kriterij upoštevati premoženjski položaj stranke (in njenih družinskih članov), saj bi bilo v nasprotnem primeru odločanje o tovrstnem predlogu podvrženo arbitrarnosti sodišča, kar je pritožnici pravilno pojasnilo že prvo sodišče.

8. Pritožnica je sodišču dne 18. 12. 2018 posredovala vlogo, v kateri je navedla zgolj podatke štirih oseb, in sicer ime, naslov, davčno in matično številko ter državljanstvo, skupaj z njihovimi podpisi. Na koncu vloge se nahaja še izjava, da od navedenih nihče ne prejema drugih dohodkov, ne v tujini.

9. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za odlog ali obročno plačilo taks, med drugim, vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožnica predloga za obročno plačilo sodne takse oziroma podredno za njen odlog v postavljenem roku ni ustrezno dopolnila, saj ni posredovala svojega soglasja oziroma soglasja družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, iz njene dopolnitve pa niti ni mogoče razbrati, v kakšnem razmerju je tožeča stranka z v dopolnitvi navedenimi osebami, zato sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev materialnega položaja tožnice in njene družine ni imelo na razpolago oziroma možnost za pridobitev potrebnih podatkov za vsebinsko obravnavo njenega predloga³.

10. Pritožba sicer pravilno navaja, da je bil namen zakonodajalca olajšati uveljavitev pravice do oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ravno s pridobivanjem podatkov po uradni dolžnosti, vendar pa je za takšno pridobivanje podatkov nujna osebna pisna privolitev strank in njenih družinskih članov.

11. Ker je bila tožnica natančno podučena, na kakšen način lahko zaradi socialne ogroženosti uresniči pravico do oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse, ji ustavna pravica do dostopa do sodišča ni bila kršena.

12. Upoštevajoč, da je tožečo stranko zastopala odvetnica, ki je strokovnjakinja in prava uka oseba, in je prejela sklep o pozivu na dopolnitev predloga, prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno tožnico še naknadno pozivati na izjasnitev, v kakšnem razmerju s tožnico so v dopolnitvi predloga podpisane osebe, in ali s podpisi dajejo tudi soglasje v smislu poziva.

13. Ker tožnica ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi določbe 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP njen predlog za obročno plačilo sodne takse oziroma podredno za njen odlog, zavrglo.

14. Ker je predlog za obročno plačilo sodnih taks oziroma za njen odlog s tem sklepom pravnomočno zavržen, pritožbeno sodišče tožnico opozarja, da je dolžna sodno takso po plačilnem nalogu z dne 20. 11. 2018 plačati najkasneje v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, to je sklepa sodišča druge stopnje, sicer se bo v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je tožbo umaknila.

15. Pritožbene navedbe o višini tožničinih prihodkov in prihodkov njenih družinskih članov ter o višini mesečnih anuitet, ki jih tožnica in njeni družinski člani plačujejo, ter pritožbi predložene izjave oziroma soglasja, predstavljajo pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj tožnica ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu oziroma dopolnitvi predloga (337. člen ZPP).

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju ZST-1.
³ Davčna tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pri tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke in njenih družinskih članov, kot to zahteva zakon.

Datum zadnje spremembe:

25.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cpg 65/2013
• VSC Sklep I Ip 69/2018
• VDSS Sklep Psp 115/2021