<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 151/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.151.2019
Evidenčna številka:VSL00023357
Datum odločbe:08.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), mag. Nataša Ložina (poroč.), Barbara Žužek Javornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA
Institut:izpodbijanje sklepov skupščine - sklepčnost skupščine - notarska listina - statut - statut društva - javna listina - dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - veljavna odvetniška tarifa - stroški postopka

Jedro

Tožniki opozarjajo na notarski zapisnik skupščine, po katerem se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri, in iz katerega ni razvidno, da bi bila skupščina prekinjena ali odložena, in zatrjujejo, da notarska listina (kot javna listina) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Kljub temu, da prekinitev v notarskem zapisniku ni bila zabeležena, pa to še ne pomeni, da je dejansko ni bilo. Glede na izpovedi, ki so povzete tudi v sodbi sodišča prve stopnje, je sodišče utemeljeno verjelo pričam, ki so izpovedovale o prekinitvi (odložitvi).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki zniža za 671,13 EUR (na 2.498,89 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov občnega zbora tožene stranke z dne 9. 7. 2015, sprejetih pod 4. točko, s katerima so bili razrešeni člani organov A. in imenovani novi člani upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, poimensko kot to izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 3.170,02 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (tožniki) iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožniki predlagajo, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Povzemajo 12. člen Statuta tožene stranke (toženca) z dne 29. 9. 2014. Sodišče je sprejelo stališče, da je bilo na občnem zboru toženca dne 9. 7. 2015 prisotnih 33 članov z glasovalno pravico. Ni sporno, da je bila na občnem zboru prisotna manj kot polovica vseh članov toženca. Sodišče glede spornega vprašanja sklepčnosti občnega zbora sprejme stališče, da je bila ta zagotovljena zato, ker naj bi bil zbor odložen za najmanj 30 minut, po preteku tega časa je bilo prisotnih 33 članov, kar je več kot 10. Takšna ugotovitev je zmotna in nepravilna. Skupščina oziroma občni zbor toženca ni bil odložen oziroma prekinjen. Povzemajo trditveno podlago toženca glede sklepčnosti. Ta je vztrajal, da je bil zbor voden pravilno, ker je bil voden s strani notarja B. B., ki je najprej zbor zaradi ugotavljanja članstva prekinil, po poteku pol ure pa nadaljeval z ugotavljanjem prisotnosti. Drugačne trditvene podlage toženec ni podal. Takšna podlaga je pavšalna in je ni mogoče upoštevati. Toženec ni postavil trditve, od kdaj do kdaj naj bi bila skupščina prekinjena oziroma odložena, tudi ni trdil, da bi bil notarski zapisnik skupščine zmoten ali nepopoln. Sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 224. členom ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodišče napačno ugotavlja, da je bila skupščina odložena oz. prekinjena za vsaj 30 minut in posledično zagotovljena sklepčnost skladno s tretjim odstavkom 12. člena Statuta toženca. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitvijo po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP ter 22. člena Ustave RS. Dokazna ocena sodišča namreč ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, niti ustrezno obrazložena. Do številnih dokazov se sodišče ne opredeli, ni jasno, kako jih je presojalo in se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče v obrazložitvi povzame, kaj so posamezne priče in stranke izpovedale, nato pa brez kritične presoje ter analize izpovedi zaključi, da je bila skupščina odložena za najmanj 30 minut. Sodišče bi moralo jasno in argumentirano pojasniti, zakaj ni verjelo in zakaj ni sledilo izpovedim prič, tožnikov in drugim dokazom, iz katerih izhaja, da občni zbor ni bil sklepčen. Opozarjajo na notarski zapis SV-1646/15 z dne 9. 7. 2015 notarja B. B. Iz tega izhaja, da se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri. Iz notarskega zapisa ni razvidno, da bi bila skupščina kakorkoli prekinjena ali odložena zaradi ugotavljanja sklepčnosti. Po 224. členu ZPP javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Iz notarskega zapisa izhaja, da skupščina ni bila prekinjena oziroma odložena. Tudi notar B. B. je izpovedal, da prekinitve, če v zapisniku ni posebej navedena, ni bilo. Prekinitev je stvar procesnega sklepa delovnega predsedstva skupščine, takšen sklep očitno ni bil sprejet. Notar sam po sebi ne more prekiniti skupščine. Tudi C. C., ki je bil član delovnega predsedstva, je izpovedal, da ni bil sprejet sklep, da se skupščina prekine zaradi morebitnega ugotavljanja sklepčnosti. Sodba se do te izpovedi ne opredeli, prav tako tudi ne do izpovedi priče D. D., ki je tudi izpovedal, da skupščina ni bila prekinjena. Sodišče je odločilo v nasprotju z vsebino javne listine in ni obrazložilo odklona od takšnega določila, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ugotovitev sodbe, da je prišlo do odložitve skupščine za več kot 30 minut, v času, ko naj bi E. E. le-to zapustil in se nato vrnil, nima temelja v trditveni podlagi pravdnih strank (kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 224. členom ZPP). Ugotovitev je v popolnem nasprotju z izpovedmi prič B. B., C. C. in D. D. ter vsebino notarskega zapisa. Tožniki povzemajo izpovedi posameznih prič. Sodišče je svojo ugotovitev sprejelo na podlagi zaslišanj prič, ki so bile predlagane izključno s strani toženca in so naučeno izpovedale, da je E. E. skupščino zapustil in je bila vsled tega za 30 minut prekinjena. Do izvedenih nasprotnih dokazov se sodišče ne opredeli, kršeno je tudi načelo kontradiktornosti postopka ter 8. člen ZPP. Pravno izredno sporen je signal, ko sodba odstopi od vsebine notarskega zapisa ter pričanja notarja. Dokazna ocena bi morala biti v takem primeru še bolj vestna, skrbna ter analitično sintetična, čemur sodba ne zadosti. Sodba ne ponudi tehtanja dokazov, ki bi bilo še kako nujno. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP ter 22. člena Ustave RS. Sodbe se glede ugotovljene 30 minutne odložitve (prekinitve) ne da preizkusiti, ker ni navedeno, kdaj naj bi ta nastopila ter do kdaj naj bi trajala. Ker je sodba napačna in nepravilna glede odločitve o glavni stvari, je nepravilna tudi odločitev o stroškovni posledici. Ta je tudi sicer zmotna, ker je sodišče tožencu priznalo stroške in nagrado v nasprotju z veljavno Odvetniško tarifo. Vrednost spora konkretnega postopka je 21.000,00 EUR. Kot osnovo bi sodišče moralo upoštevati 600 točk za odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo, in ne 700 točk, prav tako tudi glede nagrade za prvi narok 13. 4. 2016 in narok v ponovljenem postopku. Tudi ostale postavke je sodišče prisodilo zmotno, saj je tožencu za naroke priznalo po 350 točk, namesto pravilno po 300 točk. Zmotno mu je priznalo tudi stroške urnine. Za vsak narok mu je priznalo po 50 točk preveč. Sodišče je tožencu napačno priznalo stroške tudi za drugo pripravljalno vlogo (525 namesto pravilno 450 točk). Neutemeljeno mu je priznalo tudi stroške za tretjo pripravljalno vlogo, ki je toženec sploh ni vložil.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s Statutom toženca (A5, v nadaljevanju Statut) je občni zbor (skupščina) sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov, sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih članov. Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov (drugi in tretji odstavek 12. člena Statuta).

6. Zaključku sodišča prve stopnje, da na občnem zboru dne 9. 7. 2015 ni bila prisotna več kot polovica članov toženca in zato skupščina ob začetku ni bila sklepčna, tožniki ne nasprotujejo. Ob otvoritvi skupščine je bilo namreč ugotovljeno, da naj bi bilo prisotnih 35 od 68 članov in je veljalo prepričanje, da je skupščina sklepčna, vendar je nato E. E. skupščino zapustil in ta zato ni bila več sklepčna. Hkrati je sodišče ugotovilo tudi, da dejansko glede na veliko število članov, ki jim članstvo pri toženki formalno ni prenehalo, skupščina ni bila sklepčna že prej, ob samem začetku.

7. Po izvedenem dokaznem postopku in oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje v nadaljevanju zaključilo, da je bilo zasedanje odloženo za najmanj 30 minut, ob nadaljevanju (ko se je skupščine ponovno udeležil E. E.) je bilo navzočnih več kot 10 članov (33), zato je bila skupščina sklepčna. Zaključku o sklepčnosti zaradi predhodne odložitve oz. prekinitve tožniki nasprotujejo in obširno izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje, vendar neutemeljeno.

8. Tožniki neutemeljeno navajajo, da ni bila podana ustrezna trditvena podlaga in da je bila trditvena podlaga prekoračena. Zatrjevana relativno bistvena kršitev določb postopka ni podana. Toženec je namreč zatrdil dejstva, ki so potrebna za to, da se lahko ugotovi (ne)sklepčnost skupščine. Podana je bila trditev, da je bila skupščina prekinjena (odložena) za pol ure. Neutemeljena je tudi navedba, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ni navedeno, od kdaj do kdaj naj bi ta prekinitev trajala in ker ni obrazložitve o tem, kdo je prekinitev predlagal, kdo je sklep sprejel oziroma na kakšen način je bila prekinitev izvedena. Odločilno dejstvo je namreč, ali je do prekinitve (odložitve) skupščine dejansko prišlo, kar pa ni odvisno od sprejema formalnega sklepa. Drugačno stališče je po oceni sodišča druge stopnje zmotno.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je res skopa, vendar zatrjevana relativno bistvena kršitev določb postopka ni podana. Sodišče prve stopnje je najprej povzelo izpovedi strank in prič, v nadaljevanju pa je podalo tudi oceno izpovedi in zaključek o tem, katerim pričam (in enemu tožniku) je verjelo. Dokazna ocena je tako še v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Ker je bilo odločitev sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti, tudi zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Tožniki opozarjajo na notarski zapisnik skupščine SV 1646/15 z dne 9. 7. 2015 notarja B. B., po katerem se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri, in iz katerega ni razvidno, da bi bila skupščina prekinjena ali odložena, in zatrjujejo, da notarska listina (kot javna listina) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V notarskem zapisniku dejstvo prekinitve (odložitve) res ni zapisano, vendar je notar B. B. izpovedal, da je bilo dosti ljudi in je bilo burno, podobno je izpovedal odvetnik C. C., da je vladal kaos in nemir, kar potrjujejo tudi tožniki v pritožbi, ko navajajo, da je bila skupščina burna, kaotična, da se je veliko kričalo, prepiralo, da je prišlo do uničenja enega izmed seznamov, osebe so se premikale po prostoru, hodile ven iz prostorov, ipd. Sodišče je zato pravilno sledilo izpovedim prič in enega izmed tožnikov, iz katerih izhajajo drugačne ugotovitve. Kljub temu, da prekinitev v notarskem zapisniku ni bila zabeležena, to še ne pomeni, da je dejansko ni bilo.1 Tožniki opozarjajo tudi na izpoved priče C. C. Glede tega je sodišče ugotovilo, da je sicer izpovedal, da se skupščina ni prekinila, vendar pa je hkrati iz njegove izpovedi izhajalo tudi, da se ne spomni, ali je bila ta prekinjena zaradi ugotavljanja prisotnosti v zvezi s pooblastili, zato se je sodišče pravilno oprlo na ostale priče in enega izmed tožnikov, ki so izpovedali drugače.

11. Tožniki neutemeljeno navajajo, da naj bi sodišče odločitev oprlo le na priče, predlagane s strani toženca, ki naj bi naučeno izpovedale, da je E. E. skupščino zapustil in je bila zato za vsaj 30 minut prekinjena. Tudi eden izmed tožnikov, tj. F. F., je namreč na izrecno vprašanje, ali je prišlo ob začetku skupščine do prekinitve in ali je bil razglašen sklep, da se ta odloži za 30 minut, odgovoril pritrdilno, dodal pa še, da je bilo tam po domače. Na izrecno vprašanje, ali je bil sprejet sklep, da se skupščina odloži za 30 minut, je odgovoril pritrdilno in dodal, da dokler ne najdejo nekih bančnih izpisov. Sodišče je torej svojo odločitev oprlo tudi na izpoved enega izmed tožnikov, ki zagotovo nima interesa, da bi izpovedoval, da je bila skupščina prekinjena (odložena), če ne bi bila. Glede na izpovedi, ki so povzete tudi v sodbi sodišča prve stopnje, je sodišče utemeljeno verjelo pričam, ki so izpovedovale o prekinitvi (odložitvi), ne pa osamljenim drugačnim izpovedim D. D. ter E. E. (tudi ta je sicer izpovedal, da je šel iskat bančne izpiske plačanih članarin, čeprav je izpovedal, da se je vrnil po cca 20 minutah). Glede na drugačne izpovedi številnih prič je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je skupščino zapustil za več kot 30 minut.

12. Tožniki neutemeljeno navajajo, da E. E. niso čakali in da naj bi skupščina že tekla, kot sta izpovedala G. G. in E. E. Iz drugih izpovedi namreč izhaja: da se je skupščina zamaknila za več kot 30 minut (H. H.); da so naredili pavzo, ker so zmanjkala neka potrdila (I. I.); da se je zavleklo za pol ure do 40 minut, potem so ponovno začeli (G. G.); da se je skupščina odložila za 30 minut (tožnik F. F.), pri čemer je bilo izpovedano tudi, da so, ko E. E., ki so ga čakali, po 35 minutah ni bilo, začeli skupščino (H. H.).

13. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo zasedanje za najmanj 30 minut odloženo (kljub temu, da formalni sklep o tem ni bil sprejet) in je bila potem, ko se je skupščine po več kot 30-ih minutah ponovno udeležil E. E. in se je nadaljevala, ta tudi sklepčna, saj je bilo navzočih več kot 10 članov (33), kot to določa tretji odstavek 12. člena Statuta. Odločitev je bilo mogoče preizkusiti in drugačna pritožbena navedba ob že obrazloženem, kaj je odločilno dejstvo, ni utemeljena.

14. Utemeljeno se tožniki pritožujejo glede stroškovne odločitve. Sodišče prve stopnje je stroške in nagrado tožencu priznalo v nasprotju z veljavno Odvetniško tarifo. Vrednost spornega predmeta v tej zadevi je 21.000,00 EUR. Stroški odgovora na tožbo ter prve pripravljalne vloge znašajo 600 točk in ne 700 točk, enako velja glede nagrad za prvi narok dne 13. 4. 2016, ter, kot navajajo tožniki, za narok 11. 7. 2018. Sodišče je tožencu zmotno prisodilo tudi po 350 točk za naroke (4 x), namesto pravilno po 300 točk (skupno za vse navedene postavke 600 točk preveč). Tožencu je priznalo preveč točk tudi iz naslova urnine: za narok dne 14. 10. 2016 150, namesto pravilno 100 točk, za narok 20. 1. 2017 200, namesto pravilno 150 točk in za narok 12. 4. 2017 100, namesto pravilno 50 točk (skupno torej 150 točk preveč). Za drugo pripravljalno vlogo je priznalo 525, namesto pravilno 450 točk, torej 75 točk preveč. Neutemeljeno je priznalo tudi 350 točk za tretjo pripravljalno vlogo, ki ni bila vložena. Skupno je tako sodišče tožencu priznalo 1175 odvetniških točk preveč, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR) znaša 539,32 EUR. Ta znesek je povečalo za 2% materialnih stroškov ter 22% DDV, kar znaša 671,13 EUR. Za ta znesek so bili tožencu pravdni stroški priznani previsoko, zato je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki so jih tožniki dolžni povrniti tožencu, znižalo za 671,13 EUR.

15. Ob povedanem je sodišče prve stopnje glede glavne stvari pravilo ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. S strani tožnikov zatrjevane kršitve določb postopka niso podane, kot je bilo že obrazloženo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodbo sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

16. Tožniki s pritožbo glede glavne stvari niso uspeli, zato nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi toženec, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil tako nepotreben. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154., 155. in 165. členu ZPP.

-------------------------------
1 Tudi čas trajanja skupščine, ki izhaja iz notarskega zapisa, je od 18.10 ure do 19.15 ure, medtem ko je izpoved notarja drugačna. Izpovedal je namreč, da naj bi se skupščina končala ob 20.15 uri.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 8, 212, 224

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMzcw